PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

ŽOGICA MAROGICA


Žogica Marogica 
je najslavnejša predstava našega gledališča in predstava, ki je skorajda brez prestanka na sporedu vse od davnega leta 1951, torej, že celih 70 let! Ni prvoaprilska šala, da je bila premierno pokazana prav prvega aprila, do danes pa je doživela že 2412 ponovitev!

Jan Malik, češki zgodovinar in lutkar, se je zaljubil v Jindro Hubáčkovo. Ko jo je zaljubljen obiskoval v vrtcu, kjer je Jindra delala, je slišal, kako otrokom pripoveduje znano češko zgodbo o porednem fantiču Budulínku, ki ga ugrabi zlobna lisica. In prav tam je dobil idejo za lutkovno predstavo o prav tako neposlušni Žogici Marogici.



To je bilo davnega leta 1936. Prvič je bila uprizorjena istega leta na Češkem, v Pragi. Leta 1938 so češki lutkarji skupaj z nemškogovorečimi, večinoma judovskimi lutkarji, uprizorili Žogico, ob pesmici, kjer Žogica prepeva, da se ničesar in nikogar ne boji, pa v roke vzame tudi puško, da bi se branila pred hudobnim Zmajem, ki je bil tedaj prispodoba za nemškega agresorja. Gledalci so jokali. Kmalu po tem so nemški nacisti zavzeli Češkoslovaško.


  • Ali poznate zgodbo o Žogici Marogici? Na kratko jo obnovite.

DOŽIVLJANJE PREDSTAVE


  • Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Se vam je kakšen prizor zdel dolgočasen? Zakaj?

  • Kateri prizor oziroma dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin?

  • Zakaj mislite, da je predstava podnaslovljena kot »lutkotečna«?

  • Kakšna se vam je zdela glasba? Ste si zapomnili katero od pesmi?

  • Kje se pravljica dogaja? Kako so prostor nakazali v predstavi?

  • Koliko likov se pojavi v predstavi?

  • Kako se je na odru prostor spreminjal?

Prvo scenografijo je pripravil slikar in vodja gledališče delavnice današnje SNG Drame, Lado Skrušny. Kasnejšo različico pa je pripravil arhitekt Ernest Franz – kopijo njegove scenografije uporabljamo na odru še danes.

  • Kdo je glavni junak oziroma junakinja zgodbe? Zakaj?

  • Na kratko opišite, kaj vse se z junakinjo v predstavi zgodi?

  • S kom v predstavi preživimo največ časa?

  • Opišite vse like, ki jih srečamo v predstavi. Kdo so?

  • Česa se meščani v mestu bojijo? Zakaj?

  • Kdo premaga zmaja? Je to junak zgodbe?

  • Poznate še kakšno podobno zgodbo? Ali pa zgodbo, v kateri nastopajo živi predmeti?

IMELA STA BOBEN IN LAJNO ...


 Pesem, ki jo še danes poznajo prav vsi slovenski otroci, je uglasbil tedaj eden najbolj znanih skladateljev, in sicer Bojan Adamič. Glasbo so vrsto let izvajali za odrom v živo. Ker so otroci pozabili, kaj je lajna, so na Češkem lajno v nekaterih lutkovnih predstavah zamenjali s harmoniko in celo saksofonom!

Pri nas otroci še danes vedo, kaj je lajna, saj jo Dedek neumorno vrti tudi še po 70 letih!

  • Se še spomnite pesmi? Zapojte jo!

Na tej povezavi si lahko ogledate češki animirani film Míček Flíček (Žogica Marogica) iz leta 1955, v katerem dedek namesto lajne igra harmoniko!

  • V čem se film razlikuje od predstave?

NAJSLAVNEJŠA SLOVENSKA LUTKA


Izvirne lutke oz. marionete – lutke na nitih – za predstavo je ustvarila kiparka Ajša Pengov, tehnično pa jih je dodelal »lutkovni tehnološki genij« Ciril Jagodic. Vse marionete v predstavi so bile navezane na 2,17 m dolge niti.

Kopija Žogice Marogice se nahaja tudi na muzejski razstavi na Ljubljanskem gradu, kjer se je lahko dotaknete, jo potežkate in preverite, katero nitko morate potegniti, da Žogica pomežikne in katere, da dvigne roke, noge ...

Na tej povezavi si lahko ogledate film o izdelavi kopij lutk za predstavo Žogica Marogica. 

MARIONETA


Na tej povezavi si lahko ogledate prispevek otroške poročevalke Neli, ki je obiskala našo lutkovno delavnico in se pozanimala, kako nastanejo lutke.

Marionetne lutke so lutke na nitih, animatorji pa jih upravljajo s posebnim vodilom. S potegom niti lutke premikajo roke in noge, obračajo glavo, včasih tudi zapirajo in odpirajo oči. Kompleksnejše lutke imajo tudi do 40 niti, zato med lutkarji veljajo za eno najzahtevnejših lutkovnih tehnik in zato marioneto nemalokrat imenujemo »kraljica lutk«. Marionetne lutke izdelajo iz lesa v lutkovni delavnici.

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako je nastajala marionetna lutka Beli zajec za predstavo Alica v čudežni deželi.


Kako nastane marioneta?


Najprej likovnik nariše skico. 
Kipar iz lesa oblikuje njene različne dele. 
Lutkovni tehnolog te dele spoji med seboj. 
Šivilja lutkam sešije obleko. 
Slikar lutko pobarva. 
Lutkovni tehnolog jo naveže na niti.
Igralec oživlja marioneto s posebnim vodilom. 

Marioneto izdelajo lutkovni tehnolog, kipar, slikar in šivilja. Zahtevnejšo marioneto izdelujejo v lutkovni delavnici več kot 150 ur.

S pomočjo posnetka na tej povezavi lahko tudi sami izdelate preprosto marioneto.

JUNAKINJA ŽOGICA


  • Opišite Žogico Marogico. Kako izgleda, kako se obnaša?
  • Kako Marogica pride v svoj novi dom?
  • Kako se razume z babico in dedkom?
  • Zakaj Marogica ostane sama doma? Kakšna navodila dobi?
  • Zakaj prekriši babičina navodila? Se vam zdi, da je sprejela pravo odločitev?
  • Kaj se zgodi potem?
  • Zakaj Tolovaj ugrabi Marogico?
  • Kako se Marogica počuti pri Tolovaju?
  • Kako se Marogica reši? Kdo vse ji pomaga?
  • Kaj Marogico pričaka doma?

PREDSTAVA VČASIH IN DANES


Jože Pengov – režiser prve uprizoritve – je uvedel dosledno delitev vlog med recitatorje in animatorje – med tiste torej, ki so lutko animirali, in tiste, ki so ji posojali glas. Animatorji so oživljali lutke z marionetnega mostu nad odrom, medtem ko so recitatorji, skriti v »jami« pod odrom, lutkam posojali svoj glas. Tako je na primer Žogici Marogici svoj glas spočetka posojala dvanajstletna Darja Macarol.

Fotografija je zasebna last Darje Pate Macarol

VEČNO VPRAŠANJE: ŽOGICA NOGICA ALI MAROGICA?


 Emil Smasek je pravljico prinesel s Češke, jo prevedel in naslovil Žogica Nogica. Ko so po njej pripravili radijsko igro, jo je slišal vodja LGL Jože Pengov in navdušeno vzkliknil: »To je krasno!« in leta 1951, točno 70 let nazaj, režiral lutkovno predstavo in jo preimenoval v Žogico Marogico. Uprizorjena je bila v tedanji marionetni dvorani našega gledališča na Levstikovem trgu pri Šentjakobski cerkvi.

  • Kaj pa vi menite? Nogica ali Marogica?

1371 + 41!


Tolikokrat je Žogica Marogica skakala in prepevala po ljubljanskem lutkovnem odru. Danes je to najbolj igrana lutkovna predstava vseh časov – pri nas. Na Češkem pa je skorajda ne igrajo več. Tam je doživela nekaj preobrazb (npr. namesto babice in dedka sta bila oče in mati ter celo dva klovna) in počasi zamrla. Pri nas pa je doživela nesluten uspeh: je ena prvih predstav našega lutkovnega gledališča in na repertoarju je skorajda brez prekinitve že od leta 1951.

Doživela je kar 1371 ponovitev z izvirnimi lutkami iz leta 1951 in že 41 ponovitev s kopijami lutk, ki jih je naša delavnica ustvarila po izvirnikih.

Originalne lutke danes skrbno hranimo in jih varujemo pred zobom časa v muzejskem depoju, kopije pa blestijo v novi režiji na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana.

DEJAVNOSTI PO PREDSTAVI


  • Risba

Narišite svoj najljubši lik iz predstave.

  • Pripovedovanje

Pripovedujte o Žogici Marogici. Od kje je prišla? Kako se je pojavila pri babici in dedku? Kakšno je njeno življenje po koncu predstave?

  • Gledališki list

Na tej povezavi lahko najdete gledališki list predstave. Prelistajte ga, oglejte si fotografije in preberite kakšen članek.



Spletno pedagoško gradivo sta pripravila Tjaša Juhart in Benjamin Zajc.