Bi se gnetli na tej metli

Bi se gnetli na tej metli je še ena v dolgi vrsti uspešnic uigranega in izredno uspešnega tandema – škotske pisateljice Julie Donaldson, že skorajda stare (ali pač lepše – dobre –) znanke odra Lutkovnega gledališča Ljubljana, in njenega zvestega sodelavca, nemškega ilustratorja Axla Schefflerja, avtorjev znamenitega Zverjasca in Zverjaščka.

Tudi v tokratni pustolovščini gre za srečanje s svetom živali, le s to razliko, da mesto skorajda groznega Zverjasca zasedata prav nič zlobna Čarovnica, zato pa toliko bolj nevaren in zlakotnjen Zmaj. Čarovnica s sršečimi lasmi in njena Mačka skupaj potujeta na metli. Zaradi velike hitrosti (mogoče pa zaradi Mačkine nagajivosti?) Čarovnica izgubi svoje pokrivalo, zato se spusti na tla in ga išče vsepovsod. Z vsakim izgubljenim predmetom se znajde pred vrsto preizkušenj, pri katerih ji pomagajo vedno novi prijatelji, ki predmete bolj kot ne po naključju najdejo, za nagrado pa dobijo metlo »za en krog« – leteti je pač nekaj, česar ne zna, kaj šele zmore vsak, in zato tudi nekaj, kar si vsak še kako želi … razen Mačke seveda. Da pa ni vse tako preprosto, se od nikoder in prav nič po naključju pojavita še strašni Zmaj, in ko se ta hoče lotiti dobre Čarovnice, še kosmati, lepljivi stvor. 

Bi se gnetli na tej metli? je zgodba o (votlih) strahovih ter kljub začetnim pomislekom – velikem prijateljstvu in nujno potrebnem sodelovanju. Razgibano je pospremljena z duhovitimi rimami, glasbo, songi in humornimi preobrati. Pravi lutkovni spektakel v barviti likovni podobi torej, ki nas, povejmo še enkrat in povsem naravnost, izredno iskrivo nagovarja in tudi prepriča, da je edina pot v prihodnost tista, po kateri gremo skupaj.

Dramatizacija besedila je narejena na podlagi knjige Bi se gnetli na tej metli? /Room on the Broom, © ilustracije  Axel  Scheffler 2001 in © besedilo Julia Donaldson  2001. Knjigo je izdala založba Macmillan Children’s Books, London, v Sloveniji pa Založba Mladinska knjiga.

Premiera: 17. november 2016, Veliki oder

Jaka Ivanc je gledališki in lutkovni režiser, njegova specifika pa je izvrstno spajanje dramskega in lutkovnega gledališča z glasbo – v njenih številnih oblikah. V našem gledališču je ustvaril že niz uspešnih predstav, med njimi Zverjasca in Zverjaščka.