Gospod Gnilc in plesoči medved

Imate radi medvede? Pa balone na vroči zrak? In ladje na jadra z norimi pomorskimi kapitani in žlehtnimi starimi podleži? Pa potovanja okrog in okrog zemlje in spet nazaj? Pa dogodivščine, kjer potrebuješ veliko poguma in še več domišljije?

Dobrodošli v Poprovem Gradcu, najbolj prismuknjenem mestecu daleč naokrog z najbolj prismuknjenimi meščani, ki se jim vsak dan zgodi kaj nepričakovanega. Kako bi tudi lahko bilo drugače, če je ravnatelj šole medenjak in če prav v tem mestu živi najbolj pokvarjen od vseh podležev, največji gravžar od vseh gravžarjev – Gospod Gnilc. Izjemno pokvarjeni starec z rdečo brado in dvema krvavima očesoma, ki je sovražil vse: najbolj pa otroke, živali, zabavo in pečeno koruzo. Ne mine dan, da s tovarišem, mesarjem Ivanom Janezom Tretjim, za kakšnim vogalom ne čakata, da lahko uženeta kakšno gravžarijo. 

Tako nekega lepega jesenskega jutri v Poprov Gradec prikolovrati medved: poseben medved, tisti prave debele kosmate brundaste sorte živžavastega cep-cop-capljavega velikega rjavega medveda. Nihče od meščanov ne ve, kaj naj z njim, eni se ga bojijo, drugi ga opazujejo, tretji – tisti najbolj pokvarjeni – pa imajo z njim zlovešče namene. Tudi Medved, za katerega se izkaže, da mu je ime Šraufštok, je žalosten, ker je bil očitno namenjen nekam drugam. Edina, ki se mu upa približati, je mala Poli, ki se odloči, da bosta s Šraufštokom postala prijatelja in da ga bo spravila v smeh. A seveda jo pri tem prehitita Gospod Gnilc in Ivan Janez Tretji. In Poli ne preostane drugega, kot da se odpravi za njima in reši svojega novega prijatelja ... A njeno potovanje je daljše, kot se zdi na prvi pogled.

Uprizoritev po romanu Andyja Stantona je vabilo v odštekani in nori svet meščanov Poprovega Gradca, z njimi pa tudi na potovanje okrog in krog sveta. Uprizoritev izhodišče išče v sobivanju lutkovnega, predmetnega in dramskega, ki jih postavlja v dialog in obrača na glavo. Tako kot znajo Gnilc, Poli, Šraufštok, Ivan Janez Tretji, Aleš Žnidar, Jakob Žolcar in drugi prebivalci mesteca na svet vedno pogledati iz najbolj nepričakovanih smeri in priti tudi na najbolj nenavadne konce zemeljske oble, tako poskuša tudi uprizoritev sopostavljati različne perspektive in ustaljene poglede postavljati na glavo: enkrat je ves svet zelo velik, spet drugič čisto majhen. Potuje se malo peš, malo na kolesih, predvsem pa z ladjami, baloni in tudi v vodi.  

Poleg tega se bo uprizoritev poudarjeno spogledovala z glasbenim gledališčem, svoje izhodišče pa iskala tudi v gibalnem, fizičnem in se spogledovala z Monthyjem Pythonom. Kako pa drugače, Poli in Šraufštok morata preveriti, kdo v Poprovem Gradcu so pravi plešoči medvedi in kdo pleše za koga. 

Serija zgodb Andyja Stantona o gospodu Gnilcu je vznemirljivo, napeto, predvsem pa izjemno duhovito potovanje med meščane Poprovega Gradca, za katero je bil avtor nagrajen z več nagradami, med drugim tudi z nagrado Roalda Dahla za najbolj zabavno otroško knjigo in zlato hruško. 

Premiera: maj 2026, Šentjakobski oder LGL

Luka Marcen (1995) je po zaključku študija režije na AGRFT sodeloval s SNG Drama Ljubljana, Drama SNG Maribor, SNG Nova Gorica, Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, Prešernovim gledališčem Kranj, Mini teatrom, Siti teatrom in drugimi. Njegove uprizoritve se redno uvrščajo v tekmovalne programe osrednjih domačih festivalov. Prejel je dve študentski Prešernovi nagradi. Uprizoritev Kozlovska sodba v Višnji Gori je na 30. festivalu Dnevi komedije postala žlahtna komedija po izboru občinstva, strokovna žirija festivala pa ji je namenila posebno omembo. Na 55. Tednu slovenske drame je uprizoritev Alica: nekaj solilogov o neznosnosti časa prejela nagrado občinstva za najboljšo uprizoritev festivala. Marcen sodeluje tudi z uredništvom igranega programa Radia Slovenija pri produkciji literarnih oddaj in radijskih iger ter pri bralnih uprizoritvah novi slovenskih dramskih besedil. V LGL tokrat režira prvič.