O izgubljenem osličku
Radovedni Osliček se odpravi v bližnji gozd, dogodivščinam naproti. Med lahkotnim pohajkovanjem ga preseneti neznani šum in kaj hitro se izgubi med drevesi. Našemu prestrašenemu junaku pogum povrne nepričakovano srečanje z novim prijateljem, živahnim Jelenčkom. Za hip se zdi, da bo vse v najlepšem redu, a že kmalu je spet sam. Osliček mora zdaj najti svojo pot in po njej steči pogumnejši kot kadarkoli prej. Na poti spozna, da včasih ni druge, kot da se s svojimi strahovi srečamo iz oči v oči.
RESNIČNA ZGODBA
Navdih za zgodbo je Marko »Mare« Bulc našel v resničnem dogodku. Kalifornijski par je leta 2019 posvojil divjega oslička, ki je živel z njima na njunem ranču. Ko se osliček Diesel na sprehodu prestraši in pogebne, ga nova lastnika ne najdeta več. Šele štiri leta kasneje ga opazi naključni pohodnik, ki presenečeno ugotovi, da se je osliček pridružil čredi divjih jelenov. Prizor je posnel in posnetek objavil na družabnih omrežjih, kjer je zakrožil po celem svetu. Tudi lastnika sta videla posnetek in prepoznala svojega Diesla. Ker sta videla, da je osliček med jeleni srečen, sta se odločila, da ga ne odpeljeta domov, ampak ga pustita živeti v novi družbi.
Na tej povezavi si lahko ogledate posnetek Diesla med jeleni.
UPRIZORITEV
- Ali ste opazili podobnosti med resnično zgodbo in uprizoritvijo?
- Na kratko obnovite zgodbo uprizoritve.
- Vam je bila všeč? Zakaj?
- Vam kaj v uprizoritvi ni bilo všeč? Zakaj?
- Ali je bila to dramska ali lutkovna uprizoritev?
- Koliko lutk ste videli na odru?
- Kakšne so bile? Je eno lutko animiral zgolj en animator?
- Kje se dogaja zgodba? Kako je uprizoritev ponazorila različne lokacije dogajanja?
- Kako se zgodba začne in kako se konča? Kaj se vmes spremeni?
- Kje se Osliček počuti varno in kje izgubljeno? Kako to vidimo na odru?
- Kako se spremeni njegovo gibanje (na začetku, ko se izgubi, ko sreča Jelenčka)?
- Zakaj je pomembno, da predstava nima besed? Kaj zaradi tega bolj opazimo?
- Kako vemo, da je Osliček prestrašen, če ničesar ne reče?
- Kaj se zgodi, ko Osliček poskuša postati jelen? Zakaj to ne deluje?
- Ali se Osliček spremeni zaradi drugih ali zaradi sebe?
- Kaj pomeni, da je na koncu sprejet takšen, kot je?
- Ali je konec zgodbe bolj o vrnitvi domov ali o tem, da se je Osliček spremenil?
STRAH IN POGUM
Osliček se v gozdu sooči s strahom. Strah ni prikazan kot nekaj slabega, ampak kot del poti. Pogum ne pomeni, da nas ni strah, ampak da kljub strahu nekaj naredimo.
- Česa se Osliček boji? Česa se prestraši?
- Kaj se zgodi, ko se prestraši?
- Kdaj pokaže pogum?
- Ali smo lahko prestrašeni in pogumni hkrati?
- Kaj bi vi naredili na njegovem mestu?
- Se v predstavi še kdo česa ustraši oziroma se česa boji?
PRIPADNOST IN DRUGAČNOST
Osliček in Jelenček sta različni živali, a se kljub temu zelo dobro razumeta. Ker Osliček želi pripadati jelenji družini, zato si nadene »rogove,« a ti ne prepričajo Jelenčkovega očeta, ki ga ne sprejme v svojo družino. Šele, ko Osliček pokaže, da Jelenčku ne želi nič slabega, oče jelen popusti in ga ljubeče sprejme v jelenjo družinico.
- Zakaj si Osliček nadene rogove?
- Zakaj ga Jelen najprej ne sprejme? Ali v gozdu obstaja kakšna nevarnost, zaradi katere bi se jelen lahko bal sprejeti Oslička?
- Kaj pomeni pripadati?
- Ali moramo biti enaki, da smo lahko prijatelji?
- Naštejte še nekaj živali, ki se pogosto dobro razumejo. Poznate tudi kakšne živali, ki se pregovorno ne razumejo (npr. pes in mačka)?
PRIJATELJSTVO
Jelenček je prvi, ki Oslička sprejme. Med njima nastane odnos, ki presega razlike in se utemeljuje na igri.
- Kako se začneta spoprijateljevati? Kaj počneta? Naštejte nekaj primerov njune igre.
- Kaj naredi Jelenček za Oslička?
- Kaj naredi Osliček za Jelenčka?
- Kaj pomeni biti dober prijatelj?
- Kdaj je njuno prijateljstvo najtrdnejše?
PROSTOR KOT ZGODBA
V predstavi se zgodba ne odvija samo skozi junake, ampak tudi skozi prostor. Ograda, gozd in jasa niso le kraji, ampak različna stanja, skozi katera gre Osliček. Ograda pomeni varnost in znano okolje. Gozd pomeni zmedo, strah in izgubo. Jasa pa je prostor srečanja, igre, konflikta in spremembe. Ko se Osliček premika skozi te prostore, se spreminja tudi sam.
- Kakšna je razlika med ogrado in gozdom?
- Je bil gozd bolj strašen kot ograda?
- Kaj se zgodi na jasi, česar v gozdu ali ogradi ni?
- V katerem prostoru se Osliček najbolj spremeni?
- Kako so ustvarjalci prikazali spremembo prostora (luč, gib, scenografija)?
LUTKE
Lutke v predstavi so posebne, predvsem zaradi svoje velikosti in načina animacije.
- Koliko različnih lutk je bilo v predstavi? Naštejte jih.
- Ali so animatorji vse lutke animirali na enak način? (različni tipi animacije: Jelenček/Osliček, volk, starši)
Avtor likovne podobe (oseba, ki zasnuje kako bo lutka izgledala in na kakšen način jo bodo lutkarji animirali) se je za izdelavo teh lutk zgledoval po lutkah britanskega lutkarja Tobyja Oliéja, ki je znan po lutkah večjega formata in po podobnem principu animacije.
TELO IN GIB (KAKO LUTKA GOVORI)
Ker predstava nima besed, lutke »govorijo« s telesom. Osliček se na začetku giblje drugače kot kasneje. Jelenček ima drugačen ritem in energijo kot Osliček. Tudi strah, veselje in pogum so vidni skozi gib.
- Kako se Osliček giblje na začetku predstave?
- Kako se njegovo gibanje spremeni, ko se izgubi?
- Kako se giblje Jelenček?
- Kako prepoznamo strah brez besed?
- Kako prepoznamo veselje?
- Kdo v predstavi posnema koga?
KONEC (DVE DRUŽINI)
Na koncu Osliček ne izgubi ene družine, ampak ima dve: svojo (oslovsko)in jelenjo (prijateljsko). To pomeni, da pripadnost ni omejena na eno mesto, ampak lahko pripadamo različnim skupinam iz različnih razlogov.
- Zakaj se Osliček vrne k staršem?
- Zakaj še vedno ostane povezan z Jelenčkom?
- Ali lahko imamo več “domov”?
- Kaj pomeni, da se prijateljstvo nadaljuje?
ZGODBA BREZ BESED
Učenci v skupinah ustvarijo kratek prizor brez govora z naslednjimi iztočnicami:
- nekdo se izgubi, sreča prijatelja in premaga strah