Učiteljica

Predstava Učiteljica se dogaja v prazni učilnici, prostoru pričakovanja in domišljije, v katerem učenci skozi raziskovanje in lastne predstave poskušajo odkriti, kdo je učiteljica. Govori o obdobju, ko prvič vstopimo v šolo in se srečujemo s številnimi vprašanji, ki jih odpira to novo okolje. Nastala je po predlogi istoimenske slikanice avtorice besedila Susanne Mattiangeli in ilustratorke Chiare Carrer.

PRED OGLEDOM PREDSTAVE

Kakšna je učiteljica?
Kaj učiteljica dela?
Ali učiteljica kdaj naredi napako?
Ali je učiteljica vedno prijazna?
Kako izgleda idealna učiteljica, kaj zna, kako se obnaša?
Ali ima učiteljica življenje tudi zunaj šole?
Kaj mislite, da učiteljica počne doma?
Ali ima učiteljica prijatelje?
Ali je učiteljica drugačna oseba v šoli kot doma?

PO OGLEDU PREDSTAVE

Vam je bila predstava všeč? Zakaj?
Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Zakaj?
Kje se je predstava odvijala?
Je v razred kdaj vstopila učiteljica?
Na kakšne vse načine so igralci ustvarili učiteljico?
Kako stare otroke so igrali igralci?
Si tudi vi podobno predstavljate učiteljico?
Ste v predstavi prepoznali različne šolske predmete (matematika, slovenščina, geografija ...)?

UČITELJICA

Tako v slikanici kot v predstavi se učiteljica nikoli ne pojavi kot ena sama, dokončna oseba, ampak nastaja skozi igro, domišljijo in projekcije učencev. Učiteljica tako ni le oseba, ampak ideja, ki jo vsak vidi malo drugače.

Ali v predstavi sploh vidimo »pravo« učiteljico?
Kdo ustvarja učiteljico: igralci ali gledalci?
Ali si vsi učenci predstavljajo učiteljico enako?
Iz česa vse si lahko ustvarimo predstavo o učiteljici?
Ali lahko obstaja učiteljica brez učencev?

UČITELJICA IN PRAVILA

Kdaj pravila nastanejo: preden pride učiteljica ali skupaj z njo?
Kaj se zgodi v razredu brez pravil?
Kdo odloča, kaj je dovoljeno in kaj ne?
Ali lahko učenci ustvarijo svoja pravila?
Katera pravila v razredu se vam zdijo pomembna in zakaj?

ČAKANJE

Predstava se dogaja v prazni učilnici: prostoru pričakovanja. Učiteljica še ni tam, a je ves čas prisotna kot ideja. Otroci čakajo, si predstavljajo, ugibajo. To čakanje ustvarja napetost: kdo bo prišel? Kakšna bo? Bo izpolnila pričakovanja?

Kako se počutimo, ko nekaj pričakujemo?
Ali je učiteljica v predstavi bolj prisotna ali odsotna?
Kaj se zgodi, ko nekoga še ni, pa o njem že razmišljamo?
Ali si lahko o nekom ustvarimo mnenje, preden ga spoznamo?
Kako se je spremenila vaša predstava o učiteljici med predstavo?

KDO SE UČI?

Čeprav slikanica govori o učiteljici kot tisti, ki uči, hkrati odpira vprašanje: ali je učenje res enosmerno? Učiteljica lahko uči, a se tudi sama uči: od učencev, iz situacij, iz napak.

Ali se lahko učiteljica kaj nauči od učencev?
Kaj lahko učenci naučijo učiteljico?
Kdaj učitelj posluša učence?
Ali se učimo samo v šoli?
Kdo vse je lahko učitelj?

KAKO NASTANE PREDSTAVA?

Predstava, ki jo gledamo na odru, ne nastane naenkrat. Tako kot si učenci v predstavi postopoma ustvarjajo podobo učiteljice, tudi gledališka predstava nastaja skozi proces raziskovanja, poskusov, napak in domišljije. Na začetku pogosto ni jasno, kako bo predstava izgledala, obstaja le ideja, besedilo ali vprašanje.

Ustvarjalci (režiser, igralci, scenograf, kostumograf, oblikovalci svetlobe in zvoka ...) skupaj raziskujejo, kako to idejo prenesti na oder. Igralci preizkušajo različne načine gibanja, govora in igre. Včasih nekaj deluje, drugič ne. In prav te napake so pomemben del procesa. Tako kot učenci v predstavi gradijo učiteljico skozi igro, tudi igralci skozi vaje gradijo predstavo.

V predstavi je to še posebej vidno: učiteljica ne obstaja kot ena sama oseba, ampak nastaja pred našimi očmi. To je podobno kot pri gledališču samem: tudi predstava ni nekaj dokončnega, ampak nekaj, kar se vedno znova vzpostavlja ko v dvorano vstopijo otroci.

Kaj vse je potrebno, da nastane predstava?
Kdo vse sodeluje pri njenem nastajanju?
Ali igralci vedno takoj vedo, kako bodo igrali prizor?
Kaj se zgodi, ko nekaj na vajah ne deluje?
Ali so napake pomembne pri ustvarjanju predstave? Zakaj?
Kako gledalci vplivajo na predstavo?
Ali je vsaka ponovitev predstave enaka?
Kaj mislite, koliko časa traja, da nastane predstava? (dva do tri mesece)
Kaj v predstavi je bilo ustvarjeno z domišljijo in ne z resničnimi predmeti?
Ali bi lahko tudi vi ustvarili prizor brez scenografije: samo s telesom in glasom?
Ali so v predstavi nastopale tudi lutke? Kakšne so bile? Kako bi jih opisali?

KDO USTVARI LUTKOVNO PREDSTAVO?

Poskusite našteti vse poklice, ki se ukvarjajo s snovanjem lutkovnih uprizoritev.

Režiser/režiserka

Oseba, ki snuje ter vodi umetniško in tehnično podobo uprizoritve. Je oseba, ki določi, kako se bodo igralke in igralci na odru premikali, kakšno bo sporočilo uprizoritve. Ponavadi je to tudi oseba, ki nosi največ odgovornosti.

Dramaturg/dramaturginja

Oseba, ki sodeluje pri snovanju in nastajanju posamezne uprizoritve ter je pomembna sogovornica drugim sodelujočim. Med procesom nastajanja uprizoritve deluje kot svetovalec in kot nekakšno kritiško oko uprizoritve. Ponavadi tudi pripravi besedilo za uprizoritev (besedila je treba pogosto skrajšati, saj bi bile uprizoritve drugače predolge).

Animator/animatorka

Oseba, ki nastopa na odru z lutko. Z vodenjem in navadno tudi govorom lutke ali predmeta ustvarja vtis njune živosti in gibanja.

Scenograf/scenografka

Oseba, ki pripravi umetniški prostor za uprizoritev. Gre za osebo, ki določi, kako bo videti prostor, v katerem bodo nastopale lutke, s kakšnimi mehanizmi se bo spreminjal in kakšen bo na pogled. Ta prostor in njegovo zasnovo imenujemo scenografija.

Avtor/avtorica likovne podoba

Oseba, ki zasnuje vizualno in tehnično podobo lutk, ki se uporabijo v predstavi. Na podlagi skic, ki jih pripravi avtor/avtorica likovne podobe, lutkovni tehnolog/lutkovna tehnologinja in lutkovni mojstri lutke izdelajo.

Kostumograf/kostumografka

Oseba, ki pripravi oblačila oziroma kostume za nastopajoče. Gre za osebo, ki določi, kakšni bodo kostumi, iz katerih materialov bodo narejeni in kaj bodo sporočali. V lutkovnih uprizoritvah animatorji pogosto niso vidni, zato ne nosijo posebnega kostuma. Namesto kostuma navadno nosijo črna oblačila, ki jih naredijo manj vidne. Zasnovo kostumov imenujemo kostumografija.

Lutkovni tehnolog/lutkovna tehnologinja

Oseba, ki tehnično načrtuje in običajno tudi izdeluje lutke na podlagi likovne zasnove/podobe.

Avtor/avtorica glasbe

Oseba, ki ustvari glasbo za uprizoritev.

Oblikovalec/oblikovalka svetlobe

Oseba, ki ustvari svetlobno podobo uprizoritve in določi, kje bodo postavljene luči in kako močno bodo osvetljevale različne prizore.

Scenski mojster/scenska mojstrica

Oseba, ki pred vsako ponovitvijo uprizoritve pripravi oder, postavi scenografijo in ob koncu oder tudi pospravi. Pogosto nastopajočim pomaga tudi med uprizoritvijo.

Lučni tehnik/lučna tehnica

Oseba, ki pripravi, namesti in sproža odrsko razsvetljavo. Luči oziroma reflektorje pogosto upravlja s kontrole plošče.

Zvočni tehnik/zvočna tehnica

Oseba, ki zvočno opremi uprizoritev in s kontrolne plošče med uprizoritvijo predvaja zvočne efekte in glasbeno podlago. Skrbi tudi za mikrofone in zvočnike, kadar so v uprizoritvi prisotni.

Vodja predstave

Tudi inspicient/inspicentka, je oseba, ki celostno skrbi za uprizoritev. Ko režiser/režiserka konča svoje delo, je inspicient/inspicientka tisti/tista, ki skrbi za to, da uprizoritev poteka tekoče.

Lektor/lektorica

Oseba, ki skrbi za jezik in govor v uprizoritvi. Igralke in igralce opozarja, če katero besedo naglasijo narobe, in jim pomaga pri izgovarjavi, narečjih, slovnici.

Poklicev v gledališču je še veliko več. Na tej povezavi najdete kviz Slovenskega gledališkega inštituta, v katerem lahko spoznate še nekaj gledaliških poklicev.

NAŠA UČITELJICA

Razred skupaj ustvari plakat učiteljice (lastnosti, sposobnosti), lahko tudi kolaž iz besed, risb in simbolov, ki odgovori na vprašanje »kdo je vaša popolna učiteljica?«.