Preskoči na glavno vsebino
Pedagoško gradivo

Čarovnik iz Oza

Glasbena pravljica Čarovnik iz Oza, ki je nastala v režiji Yulie Roschine je uprizoritev, ki nas ponovno spomni na nujno povezovanje posameznika v skupnost, šele znotraj katere lahko uresniči svoje darove in le tako postane celovit ter osmišljen.

 

Fantastična pripoved

Čarovnik iz Oza je otroški fantazijski roman, ki ga je leta 1900 pod naslovom Čudoviti čarovnik iz Oza napisal ameriški pisatelj Lyma Frank Baum. Gre za eno najbolj priljubljenih zgodb ameriške kulture o iskanju sebe in lepšega življenja, ki je praktično čez noč postala velika knjižna uspešnica. Dve leti kasneje je njeno mesto med najuspešnejšimi literarnimi deli utrdila še krstna uprizoritev na Broadwayu ter kanonski film iz leta 1939.

Zgodba opisuje dogodivščine mlade kmečke deklice Doroteje v deželi Oz, potem ko je tornado njo in psička Tota tja odnesel iz Kansesa. Po uspehu na Broadwayu je Baum napisal kar trinajst dodatnih knjig o Ozu, ki služijo kot uradna nadaljevanja prve knjige.

 

 

Na tej povezavi si lahko ogledate izvirne ilustracije, ki so spremljale prvo izdajo romana.

  • Ali poznate zgodbo o čarovniku iz Oza? Kako si predstavljate deželo Oz?
  • Delo je bilo do sedaj natisnjeno v skoraj vseh jezikih in je prodalo več milijonov izvodov. Zakaj mislite, da je ta zgodba tako privlačna, brezčasna in pogosto predstavljena tudi na odrih in filmskih platnih?
  • Čarovnik iz Oza velja za prvo ameriško pravljico. Baum si je želel napisati pravljico, ki bi bila drugačna od starejših, večinoma evropskih. Razmislite, v čem se to delo razlikuje (oziroma si je podobno) od na primer pravljic bratov Grimm.
  • Tisto, kar je Bauma v tradicionalnih pravljicah še posebej motilo, je bilo pridiganje in poučevanje o vrednotah in moralah. Razmislite o sporočilnosti Čarovnika iz Oza in kako se skozi zgodbo odraža.
  • Ali poznate še kakšno podobno zgodbo (na primer Peter Pan inAlica v čudežni deželi). Kaj je glavna lastnost teh del? 

 

Prevod romana smo v slovenščino dobili leta 1959. Prevedel ga je Janko Moder, ilustriral pa Maksim Sedej. Ponatis je doživel že več desetkrat.

 

 

Doživljanje predstave

  • Ali vam je bila predstava všeč? Zakaj?
  • Ali vam kaj v predstavi ni bilo všeč?
  • Kateri prizor se vam je najbolj utrnil v spomin? Zakaj?
  • Naštejte like, ki jih srečamo skozi uprizoritev. Kakšne lastnosti imajo? Kako se premikajo? Kateri liki so po naravi dobri in kateri zli?
  • Opišite kostume. Kako odražajo značajske lastnosti likov? Se vam je kateri od kostumov še posebej dopadel?
  • Opišite prostor. Katere so njegove glavne lastnosti? Kaj je glavni element, s katerim ustvarjalci snujejo deželo Oz?
  • Kakšno vlogo imajo v predstavi videoprojekcije? Kaj pa svetloba?
  • Zakaj mislite, da je uprizoritev podnaslovljena kot glasbena pravljica?

 

 

Glavni junaki

Preberite si odlomke iz knjižne izdaje, ki opisujejo glavne junake zgodbe. Opise primerjajte z uprizoritvijo. 

 

Doroteja 

»Ko je Doroteja, ki je bila sirota, prvič prišla k teti Emi, je ta tako osupnila nad otrokovim smehom, da je skoraj zavpila, in pritisnila si je roko na srce vselej, kadar ji je dekličin veseli smeh prišel na uho ...«

 

Doroteja je edini lik v uprizoritvi, ki ne prihaja iz magične dežele Oz.

  • Kaj o Doroteji izvemo skozi predstavo? Katera je njena glavna lastnost?
  • O čem Doroteja sanja? Česa si želi?
  • Kdo jo na poti spremlja?

 

Strašilo Slamko

»Glavo je imelo narejeno iz majhne vreče, natlačene s slamo; na nji so bile narisane oči, nos in usta, kar naj bi pomenilo obraz. Na glavi mu je čepel star pikčast moder klobuk, ki ga je popraj gotovo nosil kakšen domačin, sicer pa je bilo oblečeno v modro platneno haljo, ponošeno in obledelo in ravno tako naphano s slamo. Na nogah je imelo nekakšne stare čevlje z modrimi kapicami, natanko take, kakršne so nosili v tej deželi vsi od kraja, in pokonci, nad žitnim klasjem, se je držalo zaradi kola, ki je bilo nanj s hrbtom privezano.«

  • Opišite strašilo. Kako izgleda in kako se premika? Zakaj?
  • Kakšen problem ima?
  • Slamko hrepeni po možganih, v resnici pa je najbolj inteligenten član skupine. Ali to ironijo opazite tudi pri drugih likih? Opišite. Zakaj mislite, da je temu tako?

 

 

Notranja moč

 

Vsi štirje popotniki verjamejo, da nimajo nečesa, kar bi lahko dobili le od čarovnika Oza. Strahopetni lev išče možgane, kositrni drvar srce, strašilo možgane, Doroteja dom. Ko prispejo do čarovnika, jim ta ponudi dogovor: dobili bodo vse kar želijo, a le, če premagajo zlobno veščo.

 

  • Pomislite na popotnike. Ali je res čarovnik tisti, ki jim vnese pogum, srce in možgane?
  • Kje Doroteja najde dom? Kako si razlagate končni prizor?
  • Ali mislite, da vam lahko nekdo pričara pogum, ljubezen in znanje? Razložite.
 

Prijateljstvo

 

Prijatelji – z njimi delimo veselje in žalost. Ob prihodu v deželo Oz, Doroteja spozna tri nove prijatelje, s pomočjo katerih se poda na dolgo pot »domov«. Iskrenost, s katero delujejo štirje popotniki je tista, zaradi katere jim na koncu tudi uspe, medsebojna pomoč pa je tista, zaradi katere se sploh odpravijo na pot (Pločevinko se brez pomoči Doroteje in Slamka sploh ne bi mogel premikati).

  • Opišite prijateljstvo.
  • Slamko misli, da nima možganov. Slamko na poti pokaže, da zna razmišljati, ponuja dobre ideje in razume dogajanje. Zakaj misli, da je neumen?
  • Pločevinko si je želel srce, ker se je brez njega počutil prazno. Na poti ugotovi, da »imeti srce« ne pomeni imeti organ, ampak gre za dobra dela, medsebojno pomoč, ljubezen.
  • Grivko trdi, da je strahopetec. A ko je treba braniti prijatelje in priskočiti na pomoč, to takoj stori. Bi se strinjali, da je pogum soočenje s strahom in živeti brez strahu?
  • Vsi štirje popotniki so si med seboj zelo različni, pa vendar postanejo prijatelji. Ali mislite, da si moramo biti v resničnem življenju med sabo podobni, da postanemo prijatelji?

 

 

Dobro in zlo

 

V deželi Oz obstaja zelo jasna ločnica med dobrim in zlim, pri čemer dobro vedno premaga zlo.

  • Katere prebivalce dežele Oz bi označili za dobre? Kaj pa za zle? Zakaj?
  • Kako Doroteja premaga zlo? Kaj mislite, da predstavljajo njene solze?
  • Ali obstaja kakšen lik, ki ni niti dober niti zloben?

Čarovnik pravi, da ni slab človek, le slab čarovnik. V deželo Oz je prišel tako kot Doroteja in kmalu postal njihov vladar. Čeprav zavaja prebivalce dežele, jim v resnici ne želi nič slabega. Njegova navidezna magija omogoči, da popotniki najdejo svoje manjkajoče lastnosti ter premagajo zlobno veščo. Oz nam pokaže, da resničnih ljudi ni mogoče označiti za dobre ali zle, kajti v resnici imajo vsi malo obojega v sebi.

  • Zakaj mislite, da se Oz pretvarja, da je čarovnik?
  • Se tudi vi kdaj pretvarjate, da ste nekdo drug?
 

Dom

 

  • Kaj je za vas dom?
  • Poznate pregovor »Ljubo doma, kdor ga ima«? Kako si ga razlagate?
  • Spomnite se pesmi, ki otvori uprizoritev. Ali Doroteja na koncu predstave najde to, po čemer je hrepenela? Kje?
  • Mislite, da se Doroteja dejansko znajde v Ozu ali gre mogoče za kaj drugega? Mogoče sanje?
  • Bi lahko rekli, da Doroteja na poti odraste?

 

 

Dejavnosti


Dežela Oz
Kako si predstavljate deželo Oz? Narišite zemljevid. Kje živi Oz? Kaj pa Vešča, Slamko, Pločevinko in Grivko?

 

Pripovedujte
Predstavljajte si, da vas je tornado odnesel v deželo Oz. Pripovedujte, kaj vidite, koga srečate in kakšno pot uberete.

 

Gibanje
Poskusite posnemati gibe Slamka, Pločevinka in Grivka in krilatih opic. Izmislite si še kakšen lik, ki bi lahko živel v deželi Oz in ga posnemajte.

 

Filmska adaptacija

Film Čarovnik iz Oza (1939) je zagotovo najslavnejša adaptacija tega dela, ki se pogosto pojavlja na seznamih najboljših filmov vseh časov. Gre za enega prvih glasbenih filmov, v katerem so pesmi uporabili kot sredstvo za pripovedovanje. Film je med zvezde izstrelil igralko Judy Garland ter z uporabo takrat novih vizualnih efektov naredil preboj v filmski industriji.

 

Na tej povezavi si lahko ogledate odlomek iz filma, ki vsebuje tudi slavno pesem Over the Rainbow.

 

Ali ste vedeli?

... da imamo v Sloveniji gorsko pot, ki se imenuje Čarovnik iz Oza. Gre za skalno smer, ki vodi do vrha Grintovca.

 

Na tej povezavi si lahko ogledate fotografije poti.

Spletno pedagoško gradivo je pripravil Benjamin Zajc