Zgodovina

Jugoslovanska sekcija UNIMA je v soglasju z vodstvom Cankarjevega doma leta 1983 dala pobudo za prvo mednarodno lutkovno manifestacijo v Ljubljani: pod okriljem Komisije za šolanje poklicnih lutkarjev UNIMA je potekalo srečanje visokih lutkovnih šol z vsega sveta. Naslednje leto so v Ljubljano na predkongresni sestanek spet prišli lutkarji svetniki UNIMA z vseh strani sveta. Ob tem je potekal festival izbranih predstav vsega sveta, težišče pa je bilo na produkcijah lutkovnih šol. V Komisiji UNIMA smo pod vodstvom Margarete Niculescu izoblikovali profil festivala, ki se je od drugih razlikoval tako, da je bilo težišče programa na promociji lutkovnih šol. Tak profil festivala je bil sprejet na takratni Kulturni skupnosti in je postal del programa Cankarjevega doma: januarja 1988 je Ljubljana doživela mednarodni festival LUTKE 1988 s profiliranim programom. Predstave iz Jugoslavije je izbral Vladimir Kocjančič, za selektorja ostalega dela programa pa sem bil izbran jaz, saj sem imel takrat kar dober pregled nad sodobnim lutkovnim ustvarjanjem v svetu. Pri realizaciji festivala je v veliki meri sodeloval kongresni oddelek Cankarjevega doma, v zadnji fazi pa tudi Lutkovno gledališče Ljubljana. Vizualno podobo je pripravila Breda Varl.

Podobno je bil izpeljan tudi festival ob kongresu UNIMA 1992, ki je bil prva velika mednarodna manifestacija v samostojni Sloveniji. Cankarjev dom je pripravil natečaj za simbol kongresa, na katerem je prvo nagrado za »kuro« prejela Maja Gspan. Tudi tokrat je v zadnji fazi intenzivno sodelovalo Lutkovno gledališče Ljubljana, prej pa Cankarjev dom ob podpori takratnega Ministrstva za kulturo.

Novoustanovljena UNIMA – SLOVENIJA je predlagala, naj bo festival bienalen, saj se kontinuiteta v daljših periodah izgubi, v vmesnem letu pa bi se domači lutkarji srečali na novem festivalu Klemenčičevi dnevi, ki bi predstavil najbolj relevantno tekočo slovensko lutkovno produkcijo. Prvič so se Klemenčičevi dnevi odvili leta 1994 v Mariboru, potem pa se je za domicil društvu Klemenčičevi dnevi ponudilo Novo mesto. Mednarodni festival LUTKE, posvečen produkcijam lutkovnih šol in mladim poklicnim lutkarjem, ki po šolanju začenjajo samostojno pot, je bil realiziran že junija 1995, od takrat naprej pa se je odvijal bienalno. Profil festivala je bil, kot že rečeno, specifičen v primerjavi s številnimi mednarodnimi lutkovnimi manifestacijami in Ljubljana je med lutkarji v svetu dobila posebno mesto, saj je promovirala tendence mladih lutkovnih umetnikov. Festival je imel svoj umetniški odbor in pravilnik.

Ker je Novo mesto kot gostitelj Klemenčičevih dni želelo priti na lihe letnice zaradi drugih mednarodnih dogodkov, smo že naslednje leto organizirali LUTKE 1998. Za selektorja je bil imenovan Robert Waltl, ki je svoje delo opravil izvrstno in je pripravil tudi selekcijo desetih lutkovnih šol za LUTKE 2000, ki so se spomladi predstavile v Ljubljani v času sestanka Mednarodne komisije UNIMA.

Ko je Lutkovno gledališče Ljubljana samostojno prevzelo organizacijo, se je odločilo spremeniti profil festivala. Jeseni 2000 se je odvil še mednarodni lutkovni festival LUTKE 2000, ki se v konceptu ni razlikoval od lutkovnih festivalov po svetu. Kot eden med podobnimi od takrat dalje predstavlja izbor domače in tuje lutkovne produkcije.

Edi Majaron, režiser, lutkar in pedagog