Slovenska UNIMA čestita novi častni članici naše mednarodne organizacije Agati Freyer Majaron.


V začetku marca je v Montrealu predlog za častno članstvo potrdil izvršni odbor UNIMA.

Izjemna lutkovna ustvarjalka in umetnica Agata Freyer Majaron je za svoje izjemne dosežke prejela Klemenčičevo nagrado za življenjsko delo na zadnjem Bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije v Mariboru lansko leto. Poslej pa se pridružuje vrsti imenitnih svetovnih lutkarjev kot častna članica najstarejše mednarodne gledališke organizacije ustanovljene v Pragi leta 1929.

Akademska slikarka Agata Freyer je diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani leta 1970 pri prof. Francetu Miheliču.

Agata Freyer je v slovenskem, nekdanjem jugoslovanskem in evropskem lutkovnem in gledališkem prostoru s svojo ustvarjalnostjo prisotna več kot petdeset let. Najprej se je posvečala oblikovanju, celo ilustraciji, kasneje pa je delovala v skoraj vseh slovenskih poklicnih dramskih in lutkovnih gledališčih, na alternativni sceni, v plesnem gledališču in pri lutkovnih gledaliških skupinah. Veliko generacij režiserk in režiserjev je sodelovalo z njo, najprej kot s scenografko in kostumografko, kasneje s celovito lutkovno umetnico. Njena intenzivna posvečenost oblikovanju prostora in likovni ustvarjalnosti pa jo je popeljala predvsem v čudežne svetove lutkovne umetnosti. Dialog s svetom lutk je Agatina prvinska odlika, saj je pri svojem delu vselej konstruktivna, naravnana na kar najbolj celovit prikaz izrekanja o snovi, ki jo prikazuje. Pozornost namenja raziskovanju in teksturi snovnih predstavljanj, svetu predmetov in lutk, pa tudi glasbi, gibu in animaciji, ki otrokom in odraslim pričarajo ali oživljajo bogastvo njihove domišljije. Zato lahko zatrdimo, da lutkarico, pedagoginjo, likovno ustvarjalko in oblikovalko lutk s scenografijo in kostumografijo odlikujejo izvrstne kreacije na vseh področjih njenega delovanja – v čudežnem svetu gledališča. Milan Dekleva je v Dnevniku leta 1995 njeno delo ocenil z besedami: ».. to, kar vidimo okrog sebe, niso le umetniški predmeti, ampak so okna, ki vodijo v čistost, nedolžnost, otroškost bivanja. Ne le skice in risbe, tudi lutke so zasnutki igre, ki ji pravimo umetnost animacije – v stvareh gnezdijo duše, da vse, kar je, živi, da snov ni mrtva, negibna gmota, ampak del sveta, brez katerega bi se ustavilo srce vesolja.« Agata Freyer je slovenskemu lutkovnemu gledališču vtisnila neizbrisen pečat. Pri snovanjih svojih temeljnih del, ki se jim je s predanostjo posvečala, jo je avtorsko opredeljevala svojstvena estetika z nezamenljivim podpisom. V lutkovnem gledališču Jože Pengov, Lutkovnem gledališču Maribor, Freyer teatru, katerega soustanoviteljica je bila, v Lutkovnem gledališču Ljubljana in v sodelovanju z nacionalnimi gledališkimi hišami je ob lutkah in scenografiji poustvarjala tudi svoj barviti kostumografski opus. Gledališka kritičarka Stanka Godič je že leta 1983 zapisala, da eksponati Agate Freyer »gradijo most med častitljivim izročilom in današnjo dojemljivostjo. Oboje temelji na pretanjenem poznavanju in ustvarjalnem obvladovanju likovnega doživetja, ki sporoča prav posebna spoznanja in razumevanja lutkovnega gledališča.« Dejstvo, da je bila v letih od 1972 do leta 2018 večkrat vabljena v lutkovna gledališča na Reko, v Mostar, Niš, Banjaluko, Sarajevo, Novi Sad, Split, Zadar in Zagreb kaže na njeno tenkočutno razumevanje likovne in lutkovno umetnosti. Nezanemarljiv je tudi njen kostumografski doprinos v tujini. V Gledališču na Terazijah in v Jugoslovanskem dramskem gledališču v Beogradu je ustvarila kostumografijo za uprizoritvi del Miroslava Krleže Pod Masko in F. G. Lorce Donja Rosita. Izjemen poznavalec lutkovne umetnosti v Evropi, režiser, likovni ustvarjalec in akademik, hrvaški filmski ustvarjalec in kostumograf Zlatko Bourek je menil, da je delo Agate Freyer »vznemirljivo iskanje volumna, ki se giblje, oblike, ki postaja znak, linije, ki brezkončno potuje, ne da bi se ponavljala – to so risbe Agate Freyer … Opredeliti se z risanjem, imeti svoj slog, to je lastnost prefinjenega mojstra, ki ima močno vizijo lutkarstva v času, ritmu, barvi, besedi, glasbi … Podariti ves svoj ustvarjalni vzgib na videz majhni umetnosti lutkarstva je samozatajevalno znamenje velikega srca«. Ob pomembnem ustvarjalnem opusu in umetniških dejanjih v lutkovnih gledališčih je bila tudi aktivna članica slovenske in svetov - Predstave z njenimi lutkami so obšle svet in tako odmevno prispevale k ugledu slovenske lutkovne umetnosti; enako odmevne so bile samostojne razstave.

Ena najpomembnejših in impresivnejših je zagotovo bila razstava za slovensko UNIMO leta 2014, ko je zbrala in izbrala preko 200 lutk najpomembnejših slovenskih lutkovnih ustvarjalcev ob jubileju 100 let slovenske lutkovne umetnosti v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani. Razstava je nato gostovala še v Beogradu, Kotorju, Zagrebu, v Subotici, Budimpešti, v Novem Sadu in Mariboru. Iz njene osebne bibliografije je razvidno, da je ustvarila še osemnajst samostojnih in nekaj skupinskih razstav skic in lutk v Sloveniji, zamejstvu in v nekaterih evropskih mestih. Posamezne uprizoritve in lutkovne serije z njenim podpisom so doživele televizijsko ekranizacijo, z Edijem Majaronom pa je sodelovala pri nastajanju njegove knjige Vera v lutko, razmišljanja o lutkovni umetnosti, kjer ji je namenil tudi poseben zapis (MGL, 2017). Za svoj lutkovni opus je prejela že več nagrad in priznanj. Za scenografijo in kreacijo lutk na mednarodnih festivalih v Bosni in Hercegovini, na Madžarskem, Hrvaškem in seveda v Sloveniji, Klemenčičeva nagrada za življenjsko delo pa je vrhunec in strokovni poklon ustvarjalki v domačem gledališkem prostoru. Agata Freyer se je s specifičnostjo izražanja lutkovnosti, s to pomembno zvrstjo gledališke in scenske izpovednosti v elementarnem segmentu uprizoritvenih umetnosti, intenzivno soočala skoraj z vsemi vrstami lutk in mask. Njene številne lutkovne predstave so zaživele v izjemnih, včasih nenavadnih podobah. V desetletjih, ko je snovala svoj obširni lutkovni in likovni prostor, se razpira pogled na delo predane in radovedne iskalke v polju slovenske lutkovne umetnosti kot izjemen.



  Facebook Vimeo Twitter Pinterest Instagram Tumblr