Po uspešni sezoni, ki je bila v znamenju rekordnega števila gostovanj, številnih mednarodnih nagrad, uprizoritev, ki so navdušile občinstvo in kritike, ter obeležitve 70-letnice delovanja, z desetimi novitetami vstopamo v novo sezno. Uprizorili bomo deset čutno domišljijskih, razigrano duhovitih in pravljično enkratnih zgodb, v katerih bomo slovenske in tuje literarne novitete povezali z družbeno sedanjostjo ter osvetlili igrivo lahkotnost in žgočo žalostno stvarnost naših razmer. 

Prihajajoča sezona nas bo popeljala skozi različne uprizoritvene izraze, ki segajo tudi na področje gledališča objekta, obenem pa raziskujejo razsežnosti in preobrazbe materialov, združujejo gib in telo z besedo, vključujejo nove tehnologije in različne umetniške žanre, prav tako pa razširjajo prostor uprizarjanja z vse bolj angažiranim gledalcem, ki ga obisk gledališča ne pušča ravnodušnega. Čisto narahlo se ga nekje dotakne in mu ponudi ključ do njegove biti. Njegov odziv, naj bo navdušen, zadovoljen ali zadržan, je za naše delo bistven. O njem govorimo v zaodrju, pred predstavami in po njih, včasih še dolgo v noč. Tako kot gledalec včasih še dolgo v noč razmišlja o predstavi, ki jo je videl.

Prva premiera  je glasbeno-predmetna izkustvena predstava Laponske pravljice  v režiji priznanega lutkovnega režiserja Matije Solceta. Približala bo pripovedi, ki jih je na Laponskem zbral avtor Robert Crottet. Skozi prvinsko igrivost, muzikaličnost in atmosferično slikovitost bo predstava najmlajšim gledalcem predala sporočilo o nujnosti ohranjanja ekosistemov, hkrati pa jih senzibilizira o ohranjanju in predajanju pripovedi. S kreativno ekipo bodo na podlagi svojih gledaliških izkušenj in kulturnih vezi v Skandinaviji poustvarili glasbeno in ljudsko izročilo izginjajoče kulture.

Prvič bo z lutkovnim medijem v Lutkovnem gledališču Ljubljana sodeloval Tomi Janežič, ki je po mnenju mednarodnih kritikov eden najzanimivejših evropskih gledaliških režiserjev svoje generacije. Poklonili se bomo Sinji ptici, ki je bila v LGL uprizorjena leta 1963 in je pomenila vrhunec tedanjega marionetnega odra, leta 1972 pa izginila v plamenih. Globokoumna pravljica, ki zasije s poezijo otroštva, se v novi odrski različici vrača in razprostira po vseh prizoriščih skozi mitsko popotovanje po realno-sanjskih atmosferah.

V koprodukciji z Anton Podbevšek Teatrom iz Novega mesta in v režiji Magdalene Reiter bo nastala medžanrska predstava Alica v čudežni deželi. Obravnava temo konflikta otroka v času odraščanja med njegovim notranjim (psihičnim in fizičnim) in zunanjim (odraslim) svetom. Sanjski prostor bo preslikaval sodobni svet odraslih skozi oči otroka in iskanje smisla v svetu nesmisla, protislovnosti in nestabilnosti norm. Ustvarjalka se bo navezala na vizualno umetnost nadrealistov, zlasti na opus Renéja Magritta, s čimer bo izpodbijala splošne domneve o resničnosti.

Svoje potovanje po analognih otroških igriščih to sezono nadaljuje Miha Golob z arhetipom igrišč: Peskovnikom, v katerem se naslanja na raziskovanje in preigravanje materiala. Socialne prvine otroške igre so podlaga uprizoritvene logike, ki na idejni ravni prikazuje nastanek in razvoj človeške civilizacije – od grajenja fizičnega prostora prek naselitve in ureditve skupnega sistema, v naravni habitat pa vključuje in raziskuje različne uporabe novih tehnologij. Iz neokrnjenih zrnc peska se bo gradila prav posebna peskovniška civilizacija.

Večkrat nagrajena avtorica in docentka na oddelku za igro in lutkarstvo v Osijeku Tamara Kučinović bo režirala Megloprejko, nastalo po slikanici znane francoske avtorice Agnès de Lestrade in ilustratorke Valerie Docampo. Z nežno senzibilnostjo in simboliko tenkočutno razpira temeljno človeško potrebo po razkrivanju naše praznine, ki vsebuje prikrite stiske in žalosti. Pokaže, da lahko pogumno vstopimo vanjo, jo osvetlimo z drobcem svetlobe in vidimo, da ni potrebe, da bi jo skrivali.

Problemske tematike se bo lotevala tudi marionetna predstava Obisk režiserke Ivane Djilas, ki se v zadnjih letih intenzivno posveča uprizoritvam za mlade in otroke. Pripoveduje o prijateljstvu med starejšo gospo Elzo in fantkom Emilom. Njuno nepričakovano srečanje s toplino in barvami prijateljstva presega generacijske okvire in napolni obe življenji. Spregovori o osamljenosti, monotonosti in strahu ter pokaže, da sočutje lahko v vsako življenje vnese nešteto barv.

V režiji Jake Ivanca se bo na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana razživela nova uspešnica svetovno priznane škotske avtorice Julie Donaldson Najprisrčnejši velikan. Uprizoritev, zasnovana na zgodbi o bogastvu medsebojne pomoči in nesebičnosti, se pregiba v dinamično igro perspektiv. Preplet oddaljenosti in bližine, majhnega in velikega ter raznolikih dimenzij odpira domišljijo in gledalcu razpira pogled. Predstava se bo poigravala tudi z različnimi lutkovnimi tehnikami, ki s songi, vizualno podobo in nagajivo besedilno predlogo razgibajo celotni oder.

Po dveh uspešnih projektih za mlade Vihar v glavi in Pravica biti človek se tokrat v LGL snuje skupni gledališki laboratorij mladostnikov in mentorjev iz Vzgojnega zavoda Planina ter režiserja Primoža Ekarta, za izhodišče pa jemlje znano mladinsko povest Ptički brez gnezda Frana Milčinskega, ki obravnava mlade prestopnike. Malo več kot 100 let kasneje se ukvarjamo z enakimi temami, v podobnem kontekstu, a v drugem času.

Pustolovska romantična pravljica enega najboljših piscev fantazijskih pripovedi Neila Gaimana Zvezdni prah pa se bo z režiserko in koreografinjo Malo Kline razvila v multimedijski znanstvenofantastični labirint. Predstava bo združevala gib in besedilo, telo in video ter nagovarjala z intenzivnimi odrskimi podobami, zvočnimi pokrajinami in glasbo.  

Sezona se bo zaključila z instalacijo kinetičnih objektov za odraslo publiko V zanki spomina. Avtorici projekta Meto Grgurevič in Majo Kunšič je navdihnila knjiga Človek z uničenim svetom: zgodovina možganske okvare ruskega nevropsihologa Aleksandra Lurie, ki združuje dnevniške zapise ranjenega vojaka. Zaradi hude poškodbe možganov je postal ujetnik svojih abstraktnih podob in izgubil osnovni smisel življenja. Agonijo večnega pacienta bo uprizoritev upodabljala skozi gibajočo kinetično platformo in fragmentirane podobe spominov.