Nenavadni svetovi Zlatka Boureka

Lutkovno gledališče Ljubljana, Slovenska kinoteka in Galerija Kresija v marcu predstavljajo delo priznanega hrvaškega likovnega umetnika, scenografa, kostumografa, filmskega ustvarjalca in člana Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Zlatka Boureka (1929–2018).

V Galeriji Kresija je do 30. marca na ogled razstava Grdači: Lutke Zlatka Boureka, kjer je prvič predstavljen lutkovni opus Zlatka Boureka iz treh držav, v katerih je ustvarjal: Slovenije, Hrvaške, Nemčije. Zlatko Bourek je slovenski javnosti najbolj poznan po soavtorstvu risanega animiranega filma Profesor Baltazar, njegove ekstravagantne lutkovne stvaritve pa so pri nas in v tujini prav tako pustile neizbrisen pečat. Z njimi se Bourek danes vpisuje v kanon svetovne in tudi slovenske lutkovne zgodovine. V našem prostoru je ustvaril kar devet uprizoritev v značilnem groteskno-bizarnem slogu. Večinoma je ustvarjal za odraslo občinstvo. 

S humorno skovanko »grdači« je Bourek poimenoval tip svojih izvirnih lutkovnih figur, ki so vselej hipertrofirane do učinka bizarnosti in groteske. Gre za figure poudarjenih obraznih in telesnih potez, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega. Redko se zgodi, da nas lutkovne stvaritve nagovarjajo tako neposredno groteskno, polteno, erotično in nadrealistično, pa vendar z veliko mero humorja in empatije do človeka, ki je v svojem kratkem, malenkostnem življenju ujet med erosom in tanatosom. Bourekovi grdači tako tudi desetletja po svojem nastanku ostajajo aktualni in nas nepričakovano soočajo z nami samimi, saj: »Čemu se smejete? Sebi se smejete!« Bourekove lutke, ustvarjene za nemško lutkovno gledališče Hans Wurst Nachfahren, bodo razstavljene prvič, prav tako pa so ob tej priložnosti postale del zbirke Lutkovnega muzeja Lutkovnega gledališča Ljubljana.

Kustosinja razstave je Tjaša Juhart, oblikovanje razstave pa je delo Zale Kalan.

Na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana se po skoraj petdesetih letih vrača lutkovna predstava Gugalnica. Osvežena uprizoritev bo ponovno zaživela pod režijsko taktirko kanonskega slovenskega lutkovnega ustvarjalca Edija Majarona, ikonične marionete Zlatka Boureka pa se bodo zagugale v rokah tako izkušenih animatorjev kot tudi svežih animacijskih sil našega ansambla. Uprizoritev sloni na nagrajenem besedilu Franeta Puntarja, ki sloni na zvočni ritmizaciji, humornih vzdihih in razigrani zgodbi o deklici, ki se guga zdaj v svet hudomušnih veseljačev zdaj v svet modrih žalostinkov in javkačev. In medtem ko se guga, deklica spoznava življenjske resnice, v katerih nič ni črno-belo, nič nikoli le veselo ali le žalostno, ampak dva svetova v nas obstajata vzporedno in se žogata, kot nekakšna otroška igra, obogatena s pticami in oblaki. Z glasbo Lada Jakše podkrepljena osvežena marionetna predstava nas bo tako vabila, da se z deklico zagugamo v čarobni svet našega vsakdana. Premiera bo v četrtek, 13. marca, ob 18. uri, na Velikem odru LGL.

V Slovenski kinoteki bo v četrtek, 20. marca, ob 20. uri restrospektiva animiranih filmov. Zlatko Bourek je pomembno ime hrvaške filmske umetnosti in eden od dejavnih članov zagrebške šole animiranega filma. V programu Bourekovih likovno razkošnih animiranih filmov bomo potovali preko folklornega kolaža do pop arta. Med filmi izpostavljamo Fantovsko pesem (Bećarac, 1966), narejeno po kratkih slavonskih distihih, ki se še danes pojejo na področju Slavonije ter In videl sem meglene in kalne daljine (I videl sam daljine meglene i kalne, 1964), ki temelji na slavnem delu Miroslava Krleže Balade Petrice Kerempuha. Zgodba sledi ključnim dramatičnim točkam Krleževega dela, spremljajo pa jo njegovi kajkavski verzi. Groteskna narava Bourekove risbe v gibanju privzema tragične razsežnosti krleževskega občutenja preteklosti kot grozne vizije krvi, ognja in megle na hrvaškem ozemlju v obdobju vojn proti Turkom. Panorame, gibanje množic, vztrajanje pri dramatičnosti dogajanja, vse to je nov in edinstven podvig v jugoslovanskem risanem filmu. 

Fotografije