15+

Če bi se zgodovina zavrtela le za stopinjo drugače, bi se češki inženir Karel Žlábek zapisal vanjo kot eden največjih vizionarjev svojega časa. Poznali bi ga kot avtorja enega najbolj ambicioznih tehnoloških projektov v zgodovini, ki bi Čehom omogočil dostop do morja v štirih urah.

“Neka starka se je spričo prehude radovednosti prekucnila skozi okno, padla na tla in se polomila.”

Priznana norveška režiserka Yngvild Aspeli se tokrat na festival Lutke in na oder Cankarjevega doma, kjer smo novembra 2021 lahko občudovali njeno mojstrovino Moby Dick, vrača z uprizoritvijo po besedilu Henrika Ibsena Nora ali Hiša za lutke. Gostovanje je slovenska premiera uprizoritve, v kateri bo v vlogi Nore nastopila prvakinja ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana Maja Kunšič.

Hiša Tartini, Piran

Pesnik, prevajalec in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh je bil rojen v Šoštanju, umrl pa je na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami. V napadu nemških vojakov in orožnikov je padel pod streli orožnika slovenske narodnosti, Franceta Černeta. Kot edini slovenski kulturnik je bil julija 1953 razglašen za narodnega heroja.

V stanovanju drugega nadstropja Kidričeve 29c je edino, kar v njem še živi, spomin. Gre za spomin, ki uradne zgodovine ne zanima, temveč zaznamuje neko drugo, osebno zgodovino. Spomin na prijatelja iz otroštva. Spomin, ki ga greni občutek krivde. Spomin, ki je vtisnjen v prostor in predmete v njem. Stanovanje tako postane kontemplativen prostor, predmeti pa prenehajo biti zgolj lastnina in postanejo artefakti, tihe, a zgovorne priče nekega življenja.

V naš repertoar kot lutkovno uprizoritev uvrščamo eno najpomembnejših besedil svetovne dramatike, po predstavah Hamlet (2006), Romeo & Julija (2011), Beneški trgovec (2015) in Vihar (2016), še eno delo Williama Shakespearja. Tragedija Macbeth je namenjena občinstvu od 15. leta.

Predstava na oder postavlja miniaturne like iz predstave Sovji grad, ki jo je leta 1936 ustvaril slovenski lutkar Milan Klemenčič. Uveljavljeni francoski režiser Renaud Herbin je navdih za predstavo dobil v fundusu Lutkovnega gledališča Ljubljana, kjer so ga očarale miniaturne lutke pionirja slovenskega lutkarstva. Z uporabo Klemenčičeve lutkovne zapuščine je tako tradicijo na področju lutkovne umetnosti postavil v kontekst sodobnih uprizoritvenih praks. Sodobna francoska pisateljica Célia Houdart je Poccijevo zgodbo, ki se dotika vprašanj preobrazbe, zvijač in prevare, nadgradila v duhu sodobne filozofske pripovedi. Osrednji junak je Vitez Čukolov, začaran v sovo. Človeška podoba mu bo vrnjena šele takrat, ko bo našel nekoga, ki mu bo v želji po uresničevanju želja populil vsa peresa. Naleti na prebrisanega Gašperčka Larifarija, ki si zaželi, da bi postal minister. Začarani vitez ga mora s svojimi peresi ves čas reševati iz zapletenih situacij. Vse dokler ni izpuljeno zadnje pero.

Lutkovna miniaturka Moč je svojevrsten lutkovni nokturno, intimna meditacija in kontemplacija o vzvodih družbenih razmerij. Preizprašuje različne motive moči in šibkosti, javnega in zasebnega.

Predstava Napravite mi zanj krsto iz leta 1993 je antologijska predstava devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj je, kot je zapisala Barbara Orel “prvinska v ikonografiji, peklenska po vsebini, demonična po energetskem naboju, z eno besedo: vražja.”

V vsaki hiši obstaja prostor, ki je namenjen samemu sebi. Vanj odlagamo, kar ne potrebujemo več, a si tega še nismo pripravljeni priznati. Gre za prostor (pa naj bo to soba, predal ali zgolj škatla), v katerem puščamo spomine, ki jim ne zaupamo, da bodo zmogli ostati v naših glavah. Preveč krhki se zdijo. Večno neulovljivi, a tako pomembni. Kdo smo brez njih? In kdo z njimi?

Seansa Bulgakov je bila premierno uprizorjena kot zaključni del Vražjega triptiha v okviru predstave Mojster in Margareta, zdaj pa je na sporedu kot samostojna predstava.

Zgodba o dvojčkih, ki v boju za fizično in čustveno preživetje krepita svoje telo in um, s tem pa postajata vse bolj brezbrižna in apatična, slika poetično sliko ljubezni, vojne, identitete in (kolektivne) travme.

Predmetno-glasbeni kabaret, narejen po motivih Stanovitnega kositrnega vojaka Hansa Christiana Andersena, ki velja za eno njegovih najbolj znanih zgodb, pa tudi njegovo prvo, ki ni temeljila na literarnem vzoru ali ljudski pravljici. Tako označuje začetek avtorjevega izvirnega ustvarjalnega obdobja. Napisana je bila pred skoraj 200 leti in je doživela številne adaptacije, od baletnih do filmskih.

Lutkovna predstava za odrasle Tihožitje naslavlja težko ulovljivo vprašanje pojava življenja. Z radikalnimi uprizoritvenimi pristopi skuša režiser Tin Grabnar skupaj s soustvarjalci razumeti tisto, kar nas dela žive. Kaj je tista notranja sila, ki ji pravimo življenje? Kako razumeti pojav obstoja in kako razumeti njegovo nasprotje – smrt? Z raziskovanjem tega vprašanja se vzpostavlja senzibilen uprizoritveni jezik, ki naslavlja temeljna filozofska vprašanja bivanja, hkrati pa v občinstvu poizkuša vzbuditi spoštovanje do vsega tistega, čemur pravimo, da je živo.

V prizadevanju za gospodarsko rast in širitev bivanjskega prostora smo rekam v preteklosti odvzemali naravni prostor, jih utesnjevali v ozke struge, prepričani, da jih lahko nadzorujemo. A stisnjena reka pridobi moč in hitrost. Ob vse pogostejših ekstremnih padavinah, ki jih prinašajo podnebne spremembe, reka neizprosno zahteva svoj prostor nazaj – in nas opominja, da narava sledi svojim zakonitostim.