Razmetana sobatrajanje 75 min

V vsaki hiši obstaja prostor, ki je namenjen samemu sebi. Vanj odlagamo, kar ne potrebujemo več, a si tega še nismo pripravljeni priznati. Gre za prostor (pa naj bo to soba, predal ali zgolj škatla), v katerem puščamo spomine, ki jim ne zaupamo, da bodo zmogli ostati v naših glavah. Preveč krhki se zdijo. Večno neulovljivi, a tako pomembni. Kdo smo brez njih? In kdo z njimi?

Spomin je vedno last zgolj tistega, ki se spominja. Za druge ne obstaja, njega ustvarja. Spomin je aktiven, ni muzejski artefakt, temveč vzporedna realnost, h kateri se lahko vsakič znova vrnemo. Vendar pa je spomin hkrati tudi varljiv: ustvari svoj potek dogodkov, doda in poudari, odvzame in zabriše. Spomin je resničen, četudi ni v skladu z resničnostjo. Ne laže, a hkrati ni nujno, da govori resnico. Skriva se nekje med resničnostjo in zavajanjem. Posameznika privzdiguje in ponižuje, ekstreme eksponira, banalnosti izpušča. Spomin je epizoden, je fragmentaren, je nepopoln.

Spomin je razmetana soba, skozi katero se moramo prebiti, da pridemo do našega izvora, do samih sebe. Ker v vsaki hiši obstaja prostor, ki je namenjen samemu sebi.

Uprizoritev Razmetana soba spomine uprizarja prek medija predmetnega gledališča, z uporabo in animacijo vsakdanjih predmetov, ki vzbujajo in manifestirajo nostalgične asociacije. Predmet kot eden od možnih nosilcev spomina ali pa vsaj njegov sprožilec odpira kolaž utrinkov avtorjevega življenja. Kljub njihovi (avto)fikcijski narativi pa prav zaradi univerzalne sporočilne moči vsakdanjih predmetov uprizoritveni ustroj postane poligon, v katerem lahko svoje spominske niti vleče vsak izmed nas. 

Klemen Kovačič (1998) je na AGRFT iz dramske igre diplomiral leta 2022 z vlogo Gregorja v diplomski uprizoritvi Jagababa Daneta Zajca v režiji Žive Bizovičar. Že med študijem je sodeloval z različnimi gledališkimi ustanovami in do danes igral v projektih Lutkovnega gledališča Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega, SNG Nova Gorica, Slovenskega mladinskega gledališča, Gledališča Glej, idr. Ob tem je sodeloval z uveljavljenimi slovenskimi in tujimi režiserji, kot so Dragan Živadinov, Diego de Brea, Matija Solce, Mare Bulc, Bojana Lazić in Žiga Divjak. Je soustanovni član kolektiva Počemučka, znotraj katerega je med drugim soustvaril predstavo Under construction (Gledališče Glej), ki je na 52. Tednu slovenske drame prejela posebno nagrado po presoji žirije. Leta 2020 je za vlogo Hamleta v študijski produkciji H genotipu Hamlet prejel študentsko Severjevo nagrado in Akademijsko Prešernovo nagrado.

Nik Žnidaršič (2000) se je po končani gimnaziji vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, program Dramaturgija in scenske umetnosti, kjer je trenutno absolvent. Bil je so-urednik Akademijskega bloga, pisal pa je tudi v sklopu programa ECPCP (Kritiška platforma sodobnega lutkarstva EU). Izven študijskih produkcij na Akademiji je kot dramaturg sodeloval pri Müllerjevem Kvartetu (AGRFT, Festival Borštnikovo srečanje, Moment, GT22; r. Živa Bizovičar), avtorskem projektu Od kod, dekle, si ti doma (AGRFT, Cankarjev dom; Lea Mihevc) in Ženah v testu (SNG Drama Ljubljana; r. Živa Bizovičar).

Katarina Planinc je vizualna umetnica, scenografka, oblikovalka vizualnih podob lutkovnih predstav in lutkovna tehnologinja. Svoje izobraževanje na področju umetnosti in oblikovanja je začela na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani in sicer na smeri Unikatno oblikovanje, kjer je leta 2018 diplomirala. Študij je nadaljevala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo na smeri Scenografija, kjer je program zaključila z nalogo Desetnica – Likovna podoba kot izhodišče lutkovne interpretacije. Tehnološko znanje o oblikovanju in izdelavi lutk je tri leta pridobivala v delavnici Lutkovnega gledališča Ljubljana pod mentorstvom različnih lutkovnih tehnologov. Kot ustvarjalko jo močno zanima oblikovanje lutk in izrazne možnosti tega medija, pomembna ji je lutkovna tradicija v povezavi s sodobnimi praksami.

Predstava je nastala v sklopu BiTeatra, programske sheme, ki mladim avtorjem omogoča prvo profesionalno avtorsko snovanje in raziskovanje znotraj širokega polja sodobne lutkovne umetnosti.

OPOZORILO: V predstavi so uporabljeni svetlobni efekti, ki lahko motijo občutljive gledalce.

Premiera 8. december 2022, Kulturnica LGL


Iz kritik: