Na glavno vsebino
Kraljestvo
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

JurišAvtorski projekt po motivih življenja in dela Kajuha, trajanje 135 min

  15+
Jaka Babnik/SLG Celje
Pesnik, prevajalec in narodni heroj Karel Destovnik - Kajuh je bil rojen v Šoštanju, umrl pa je na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami. V napadu nemških vojakov in orožnikov je padel pod streli orožnika slovenske narodnosti, Franceta Černeta. Kot edini slovenski kulturnik je bil julija 1953 razglašen za narodnega heroja.

Kajuh danes najverjetneje velja za največjega slovenskega partizanskega pesnika. Vojne ni preživel, vendar pa za njim ostaja obsežen opus, ki ga poglavitno sestavlja poezija, nezanemarljiva pa so tudi njegova pisma, prevodi, proza in dramsko delo Mati.

Kaj je pri Kajuhu tako vznemirljivega, tako pomembnega, da je ostal v narodnem spominu? In kaj tako problematičnega, provokativnega, subverzivnega? Gre le za vprašanje politične ideologije? Za ohranjanje preteklih idej? Za oživljanje mrtvih, pogrevanje konfliktov nekdanjosti? A vendar zdrahe niso ohlajene, mrtvih pa nikakor ne moremo pustiti pri miru – vedno znova jih kopljemo iz grobov in si mečemo imena pozabljenih; a ne zaradi imen, njihovih zgodb, teles ali idej, temveč zaradi metanja.

Je Kajuh, s svojimi tovariši, res želel tako prihodnost?

Morda pa tihi grobovi šepečejo še drugo pesem, pesem o svetli prihodnosti nekega naroda, pesem, ki je »nastajala v boju za nov svet, [kar] je pomenilo, da je obstajala na strani še-ne-obstoječega; posebni način obstajanja partizanske umetnosti je mogoče misliti samo kot dialektiko obstajanja in neobstajanja.«  Še v sedanjosti doni ta glas, pa čeprav za svet, ki ga ni. Kajuhove (in ostale partizanske pesmi) so artefakti, ostanki, presežki, ki jih ne znamo pospraviti ali preprosto pozabiti. Dirjajo po gozdovih, kot duhovi se pojavljajo na proslavah, odmevajo med gorami.

Medtem ko je v prostoru naše sedanjosti partizansko gibanje le jabolko spora, sladko-kisla polpreteklost našega naroda, se avtorji predstave sprašujejo predvsem o neki minuli, večno mladi generaciji. O generaciji, ki je bila prisiljena sprejemati radikalne odločitve in se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora, propagandno trobilo, steklega psa.

V kaj se torej spremeni glas umetnika v vrtincu vojne? Kaj pomeni njegovo (mlado) življenje? In kaj lahko prepoznamo, ko prisluhnemo nekdanjim sanjam prihodnosti, ki jih je že razpihal veter?

O generaciji, ki se je zavestno spremenila iz naivne mladine v glas upora, propagandno trobilo, steklega psa.

Povezava na spletno stran predstave v SLG Celje

Premiera 9. oktobra 2023, SLG Celje

Slovensko ljudsko gledališče Celje
Avtorja koncepta: Živa Bizovičar, Nik Žnidaršič
Režiserka: Živa Bizovičar
Dramaturg: Nik Žnidaršič
Scenografka: Nika Curk
Kostumografka: Nina Čehovin
Avtor glasbe: Luka Ipavec
Oblikovalec svetlobe: Bor Ravbar
Lektorica: Živa Čebulj
Svetovalki za govor iz okolice Cerknice: Ljoba Jenče, Ana Ule
Šepetalka: Simona Krošl
Igrajo: Jagoda k. g., Damjan M. Trbovc k. g., Lovro Zafred k. g., Mojka Končar k. g., Miranda Trnjanin k. g., Mario Dragojević k. g.
Vodja predstave: Anže Čater
Lučni mojster: Gregor Počivalšek
Tonska mojstra: Gregor Počivalšek, Drago Radaković
Rekviziterja: Roman Grdina, Saša Kroflič
Dežurni tehnik: Rado Pungaršek
Oblikovalki maske: Marjana Sumrak, Andreja Veselak Pavlič
Garderoberki: Suzana Pučnik, Maja Zimšek
Krojačica: Anita Kragelj
Šivilja: Ivica Vodovnik
Odrski mojster: Gregor Prah
Tehnična vodja: Aleksandra Štern
Pomočnik tehnične vodje: Rajnhold Jelen
Vsa zasedba
Predstave
ZA ABONMA
17.02.2025 ob 18:00
Prizorišče: Šentjakobski oder LGL
Kritike