Lutkoteka

Napravite mi zanj krsto iz leta 1993 je antologijska predstava devetdesetih let prejšnjega stoletja, saj je, kot je zapisala Barbara Orel “prvinska v ikonografiji, peklenska po vsebini, demonična po energetskem naboju, z eno besedo: vražja.” V režiji Jana Zakonjška in likovni podobi Silvana Omerzuja je takrat v slovenski lutkovni prostor zarezala z mojstrsko uprizoritveno svežino. Po petindvajsetih letih se je osvežena ponovno vrnila na oder. V ikoničnih vlogah pa znova nastopata Brane Vižintin in Boštjan Sever.

Gledališki list

Leta 1936 je izpod rok češkega lutkarja Jana Malíka nastala ena najbolj igranih lutkovnih iger na svetu. Žogica Marogica, v Lutkovnem gledališču premierno uprizorjena leta 1951, sodi med tiste lutkovne predstave, ki so preživele številne ustvarjalne, modne in modernistične tokove razvoja lutkovne umetnosti, saj je v svoji prvotni podobi doživela več kot 1371 ponovitev, ogledalo pa si jo je 155.000 gledalcev. Dedek s svojo lajno, babica z bobnom in nagajiva Žogica Marogica vedno znova osvojajo mlado in staro občinstvo.

Gledališki list

Slovenski otroci si ne morejo predstavljati odraščanja brez pravljic Svetlane Makarovič. Njena Sapramiška je največja slovenska lutkovna uspešnica in najslavnejša slovenska marioneta. Nekoč je od tete Grizelde za rojstni dan v dar dobila tri prekrasne lešnike. Že pri prvem si je odlomila zob. Sapramiš nazaj! Zaman je iskala pomoč, da bi strla še drugega in tretjega. Preostalo ji ni nič drugega, kot da je zbrala pogum, sedla na zobozdravniški stol, zamižala ... in si tako tudi zaradi svoje silne hrabrosti pridobila občudovalce doma in po svetu. Predstava je doslej doživela rekordno število ponovitev in prepotovala več kot pol sveta.

Gledališki list

Zvezdica Zaspanka – radijska igra, slikanica, film in lutkovna predstava – je poetična zgodba o ljubezni in srčnosti. Na lutkovnem odru je oživela leta 1955, ko pa je leta 1972 v lutkovni delavnici izbruhnil požar, je Zvezdica Zaspanka zares odšla med zvezde. Preživela je le njena dvojnica, ki danes domuje v lutkovnem muze- ju Sergeja Obrazcova v Moskvi. V sezoni 2008/2009 je Lutkovno gledališče Ljubljana predstavo po skicah slikarke Mare Kralj oživilo.

Gledališki list

Doktor Faust je ena najstarejših obnovljenih slovenskih lutkovnih predstav. Zgodba o učenjaku, ki je svojo dušo zapisal hudiču, navdihuje evropsko umetnost že stoletja. Za miniaturni lutkovni oder jo je po leipziškem zapisu priredil slikar in fotograf Milan Klemenčič, začetnik slovenskega lutkovnega gledališča. Lutkovna predstava je bila uprizorjena leta 1938 in pomeni vrh umetnikovega ustvarjanja. Lutkovno gledališče Ljubljana je predstavo prvič obudilo že leta 1982, zadnjič pa jo je z novo zasedbo osvežilo leta 2016. Gre za eno od dveh v celoti ohranjenih Klemenčičevih predstav. 

Gledališki list

Sovji grad, ena od dveh v celoti ohranjenih Klemenčičevih predstav, je premiero doživela leta 1936 v njegovem gledališču Miniaturne lutke. Gre za igro o zakletem vitezu in Gašperčku Larifariju, ki je bila prvič obnovljena leta 1990, naslednjič pa 2013 v Kulturnici LGL. Predstava je bila tudi umetniško gradivo za snovanje uprizoritve Misterij sove (2016), režiserja Renauda Herbina.

Gledališki list