Čarovnik iz OzaGlasbena pravljica, trajanje 60 min

Sanjam pisane kaplje s ptičjih kril,
kje so krila še zame, da še jaz poletim? 
Če ptice odletijo stran, za njimi bom šla, 
tja, o tja, kjer sem doma ...

V priredbi Jere Ivanc je čarobna dežela Oz metaforično in alegorično preizpraševanje o smislu življenja, predvsem pa o iskanju doma, ki ga v sebi nosi vsak posameznik. Skozi estetsko izčiščeno in na gib osredotočeno dramsko predstavo se dežela Oz izrisuje kot prispodoba Dorotejinih dvomov in strahov, njenega prepričanja, da ni popolna, in njenega iskanja odgovorov na vprašanja, ki se kot tornado vrtinčijo skozi njene misli. Na poti do vseprisotnega Oza novopečeni prijatelji, premagujejo ovire in razpletajo čarovnije hudobne vešče ter se vzpostavljajo in razvijajo v celostne osebe.

Na popotovanju od zore do mraka, od nezavednega k zavednemu, od teme k svetlobi premagujejo najrazličnejše preizkušnje, skozi katere preobražajo strah v pogum, jezo v hvaležnost, sovraštvo v ljubezen, krivdo v sočutje ter se vzpostavljajo v vsej svoji celovitosti. Bo Doroteja našla svoj dom? Dom je v resnici povsod, kjer se nahajamo, saj je vse, kar nas obdaja: zvezdna noč, pisane mavrične kaplje, otroški smeh, veter iz ptičjih kril ... mozaik našega življenja. In dežela rumene poti je prav to: dežela Dorotejinega notranjega sveta, bitja dežele Oz pa se vzpostavljajo kot bogat spekter njene domišljije, čustev, duha.

Čarovnika iz Oza, eno najbolj priljubljenih zgodb ameriške kulture je leta 1900 napisal Lyman Frank Baum, ki si je nadvse želel napisati pravljično zgodbo, ki bi otroke popeljala v domišljijski svet, “v katerem sta čudovitost in dobra volja ohranjeni, nesreča in mora pa izločeni”. Tako je ustvaril zgodbo o iskanju sebe in lepšega življenja. Zgodba se je čez noč zapisala med klasike in v obliki muzikala kmalu doživela prvo uprizoritev na broadwayskih odrih. Delo je najbolj poznano po filmski različici režiserja Victorja Fleminga in Judy Garland v glavni vlogi iz leta 1939 ter po pesmi Over the Rainbow. Uprizoritev je namenjena mlajšemu občinstvu, zaradi univerzalnega odrskega jezika pa je primerna tudi za odrasle.

Yulia Roschina (1982) je gledališka in radijska režiserka. Leta 2016 je z režijo uprizoritve Fedra (igra o odsotnosti) diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Njena vizualno bogata in estetsko izčiščena režijska poetika temelji predvsem na raziskovanju človeške duševnosti in poglobljenem delu z igralci. Med njenimi režijami, ki segajo od gledališča za najmlajše pa vse do opere, velja omeniti gledališki predstavi Ko je otrok bil otrok Ivorja Martinića (MGL, 2015) in Gospa Bovary Nebojše Popa Tasića (SNG Nova Gorica, 2015), za katero je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je poleg Čarovnika iz Oza zasnovala še štiri predstave: Bezgova pravljica (2013), Sva. (2014), Peter Pan (2017) in Mali princ (2019).

Premiera 8. maj 2021, Šentjakobski oder