Na glavno vsebino
Kraljestvo
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

Mala čarovnicaPriredba marionetne predstave Jožeta Pengova iz leta 1967, trajanje 45 min

  3+
Foto Mitja Vasič
Mala čarovnica je stara šele sto sedemindvajset let ... kar je za njen poklic še zelo malo. V svoji čarovniški hiši sredi gozda živi sama, družbo ji dela krokar Abraksas. Starejše čarovnice se vsako leto na kresno noč zberejo na gori Klek in celo noč plešejo. Mala čarovnica pa je premlada, da bi se plesa udeležila, a se odloči, da se bo vseeno prikradla in se pridružila zabavi. Botra Ropotavza jo razkrije in ker je Mala čarovnica prekršila pravilo, mora v enem letu dokazati, da je lahko »dobra« čarovnica.

Mala čarovnica je lutkotečna marionetna predstava, ki je nastala na podlagi zgodbe nemškega pravljičarja Otfrieda Preußlerja in dramatizacije Jožeta Pengova iz leta 1967, ko je delo doživelo slovensko praizvedbo, podnaslovljeno kot »pravljična igra za marionete v 13. slikah«. Dobrih petdeset let po Pengovovi uspešnici se uprizoritev v prirejeni in osveženi obliki vrača na oder Lutkovnega gledališča Ljubljana, tokrat spod peresa dramatičarke Jere Ivanc in pod režijsko taktirko mojstra slovenskega lutkarstva Braneta Vižintina.

Topla in prijazno humorna odrska realizacija, prežeta s folklornimi elementi, ki se prepletajo s humornimi dialogi, medgeneracijskimi razpravami ter srditimi spori, ki izhajajo iz vsakdanjega življenja otrok, odpira vprašanja o dobroti, njeni pomembnosti in pomenu. Se bo mala čarovnica znala obnašati in »dobro« delati celo leto? Ali sploh ve, kaj je »dobra« čarovnija? Odloči se, da se bo najbolje maščevala, če bo starejšim čarovnicam dokazala, da se o njej in pomenu čarovnije motijo ... da bo in lahko postane mala čarovnica superjunakinja, ki pomaga tistim, ki so v stiski. Tako priskoči na pomoč mnogim, ki si sami ne morejo pomagati, ter tako sebi in drugim čarovnicam dokaže, da zmore biti zares dobra čarovnica.

Lutkovno praizvedbo Preußlerjevega besedila je leta 1967 režiral in zasnoval ključni akter slovenskega lutkarstva Jože Pengov (premiera 17. 6. 1967). Uprizoritev je takrat potrdila njegovo programsko usmeritev k sodobni pravljični poetiki in izkazala njegovo veliko zaupanje v moč marionete, njeno scensko bivanje in gibanje. Marionete je ustvaril slovenski kipar in oblikovalec lutk Slavko Hočevar, ki je bil med letoma 1956 in 1970 likovni vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Njegove marionete so posedovale značilen ironični humor in tehnološke novitete, ki so močno pripomogle k dojemanju slovenske lutke kot likovne umetnine.

Brane Vižintin je lutkovni umetnik, igralec in animator Lutkovnega gledališča Ljubljana, dobitnik številnih mednarodnih in slovenskih nagrad, med drugim Župančičeve nagrade ter eden največjih mojstrov lutkovne animacije pri nas.

Jože Pengov (1916–1968), direktor in umetniški vodja Mestnega gledališča v Ljubljani (danes Lutkovno gledališče Ljubljana), režiser, dramaturg, igralec, pisec, prevajalec, publicist in pedagog, promotor lutkovne umetnosti doma in po svetu, je s svojim delom postavil temelje sodobnemu lutkovnemu gledališču v Sloveniji.

Premiera 17. november 2022 na Malem odru LGL

Sponzor premiere je Spar Slovenija d.o.o.


Iz kritik:

»Nemara bi lahko rekli, da gre za »klasično« predstavo v najbolj žlahtnem smislu, tako po prikupni pravljični vsebini, ki najmlajšim gledalcem nevsiljivo odstira vprašanja o pomenu dobrote in vztrajnosti, kot po uporabi tradicionalne lutkovne tehnike; oboje je podčrtano s tekočo izvedbo in toplim humorjem, kot celota pa ravno prav prilagojeno sodobni zaznavi, da kake tri četrt ure trajajoča uprizoritev v zanesljivi ter natančni režiji Braneta Vižintina niti za trenutek ne deluje razvlečeno ali celo zaprašeno.« – Gregor Butala: Zmagoslavna vrnitev otroške čarovnice, 19. 11. 2022, Dnevnik

»Današnja Mala čarovnica je seveda daleč od sodobnih lutkovnih trendov, a obenem blizu magični moči gledališko-lutkovne pripovedi, in kot takšna se zlahka uvrsti ob bok kakovostnim (tudi v sodobnem času nastalim) klasičnim predstavam. Za to sta zaslužna tako izvirnik kot premišljen pristop pri vnašanju novih elementov v zoženem manevrskem prostoru. Ne nazadnje pa o občutljivem in predanem ravnanju s tradicijo priča celotna ekipa animatorjev in delavcev iz ozadja, zaradi katerih so čarovnice sploh lahko poletele kot marionete, ki so pomembno zaznamovale začetek in razvoj slovenskega lutkarstva …«– Nika Arhar: Dobra čarovnija (tudi) za današnji čas, 23. 11. 2022, SiGledal

»Zgodba je verno prenesena tudi v osveženo, še vedno domišljeno, artikulirano in nenazadnje duhovito in sporočilno različico …« – Magda Tušar, 18. 11. 2022, Radio Slovenija

Avtor: Otfried Preußler
Režiser: Brane Vižintin
Prevajalka: Katja Ogrin
Dramaturginja in avtorica priredbe: Jera Ivanc
Igrajo:
Mala čarovnica: Aja Kobe
Abraksas, Drugi otrok (glas): Matevž Müller
Ropotavza, Deklica s cvetjem, Rdeči Bill, Pastirica: Ana Hribar
Vrhovna čarovnica, Krošnjar (glas), Snežak, Rina z mladički (animacija), Čajnik: Jure Lajovic
Močvirka, Prodajalec, Prva ženica, Gospa, Drugi otrok (animacija), Črni Joe: Rok Kunaver
Druga ženica, Krošnjar (animacija), Gospejin otrok, Prvi otrok, Rina: Boštjan Sever k. g.
Oblikovalec lutk: Slavko Hočevar
Scenografka: Laura Krajnc po zasnovi Vladimirja Rijavca
Lutkovni tehnolog: Iztok Bobić
Avtor glasbe: Marijan Vodopivec
Avtor glasbene priredbe in zaključnega songa: Joži Šalej
Lektorica: Maja Cerar
Oblikovalec svetlobe: Niko Štabuc
Glasbeni producent: Nino de Gleria
Izvajalci glasbe: Jelena Ždrale, Primož Fleishman, Aleš Rendla, Joži Šalej, Nino de Gleria
Glas na posnetku: Primož Pirnat
Vodja predstave in oblikovalec zvoka: Emil Koprivc
Producentka: Alja Cerar Mihajlović
Lučni vodja: Niko Štabuc
Scenski tehniki: Darko Nedeljković, Klemen Sašek, Kliment Petkukjeski
Izdelava replik lutk, scene in kostumov: Iztok Bobić, Sandra Birjukov, Monika Colja, Polona Černe, Zala Kalan, David Klemenčič, Olga Milić, Zlatko Djogić, Laura Krajnc, Žiga Lebar, Uroš Mehle, Zoran Srdić, Jože Lašič
Vsa zasedba
Kritike