Samson in Roberto: Fjordski razgledLutkovna predstava po motivih knjig Ingvarja Ambjørnsena, trajanje 50 min

Lutkovna predstava Samson in Roberto: Fjordski razgled je nastala z adaptacijo dveh knjig iz serije Samson in Roberto norveškega pisatelja Ingvarja Ambjørnsena: Dediščina po stricu Rin-Tin-Taju in Vražje vrane, ki sta uvrščeni na predlagani seznam del za slovensko bralno značko prve in druge triade osnovne šole.

»To je kraj za vse posebneže, odpadnike in sanjače. Utopija dežele čudakov in osamljenih duš, kjer se živi v duhu prijateljstva, sprejemanja in tovarištva. V Fjordskem razgledu so dobrodošli vsi.«

Pes Samson in maček Roberto v podedovanem podeželskem hotelu po imenu Fjordski razgled ustvarita utopično skupnost družbenih odpadnikov in sanjačev. Glavni protagonisti so živalski liki – poleg Samsona in Roberta še jazbečevka Greta, vidra Oli, purica učiteljica Cviliberg in štrk po imenu von Noj. Pri vodenju, skrbi in oskrbi penziona v fjordu se srečujejo z raznolikimi gosti in situacijami, ki ponujajo paleto razmislekov, kaj je normalno, kaj sprejemljivo, kaj problematično in kako je drugačnost lahko tudi pozitivna.

V prigodah, ki spremljajo obratovanje penziona, raziskujemo človekov soobstoj v družbi oziroma aktualna družbena vprašanja, ki se porajajo pri sobivanju v skupnosti. Od finančnih skrbi (revščina in dedovanje, plačevanje davkov, oblike poplačila za opravljeno delo ...), dostopnosti (le kako bo pri njih prenočila riba), solidarnosti (vegetarijanstvo, da se gostje ne bi pojedli med seboj), hierarhij oziroma socialne izključenosti (kdo koliko dela, kako je ovrednoteno delo in znanje) do medijskega, natančneje vplivniškega pompa (senzacionalistično objavljanje podganarskega vplivneža, zvezdniška glasbena zasedba, ki generira kozje in losje gruče oboževalcev ...). Ob trku zunanjega sveta in Fjordskega razgleda poudarjamo medsebojno sprejemanje njegovih prebivalcev, empatijo, iskrenost, pa tudi brezsramnost, duhovitost in nagajivost. Neobsojajoče in odprto opazujemo na eni strani lenobo, na drugi hiperaktivnost, na eni strani zasanjanost, na drugi pragmatičnost, skrb in samodrštvo, premislek in impulzivnost ... Vse te lastnosti in preigravanja situacij so zapisani v hitrem komentatorskem slogu, duhovito in z jasno premiso neravnovesja med liki in svetom okoli njih. Brez jasne moralke v zaključku daje zgodba prostor bivanja, odnosov in izrekanja manj privilegiranim in na rob družbe potisnjenim likom. 

Premiera: 4. april 2024, Šentjakobski oder LGL

Ingvar Ambjørnsen (1956) je eden najpomembnejših in najpopularnejših sodobnih norveških pisateljev. Pri svojem pisanju se vedno postavi na stran odpadnikov in marginaliziranih, pri čemer se neustrašno loteva družbeno-socialnih tem – od duševnega zdravja, zlorabe drog, kriminala med mladimi, sistemskih težav države ipd. Večinoma piše za odrasle, poleg še enega mladinskega romana pa je serija Samson in Roberto njegovo edino delo za otroke.

Nika Bezeljak (1986) je gledališka ustvarjalka, ki trenutno živi in dela v Mariboru. Leta 2013 je diplomirala iz gledališke režije na AGRFT. Kot režiserka redno sodeluje z obema nacionalnima lutkovnima gledališčema ter nevladnimi producenti. V svoji karieri je ustvarila že prek 15 predstav ter bila zanje nagrajena, nekaj izpostavljenih naslovov: Je že konec? (Moment Maribor in Lutkovno gledališče Maribor, 2022); Timbuktu, Timbuktu (Lutkovno gledališče ljubljana, 2022); Drobtine iz mišje doline (Lutkovno gledališče Maribor, 2021); Bela kamela (Lutkovno gledališče Maribor, 2017); Čuk na palici (Nika Bezeljak, Laura Zafred in Kulturni zavod KULT, 2015). Sodeluje tudi pri drugih umetniških projektih, povezavah in projektih kulturno-umetniške vzgoje. Kot kuratorka in producentka sodeluje z kreativnim laboratorijem GT22, gledališčem Moment in njegovim mednarodnim festivalom Prestopi/Crossings, platformo Trigger ter JSKD-jem.

Maša Radi Buh (1998) je samozaposlena kulturna delavka na področju sodobnih uprizoritvenih praks. Kot kritičarka je pisala za portal Kritika, Masko, evropsko kritiško platformo za lutkovno gledališče (ECPCP) in Neodvisne, kjer je trenutno tudi odgovorna urednica. Zanimajo jo različne oblike kolektivnega delovanja, raziskuje tudi feministične in kvirovske teoretske pisave. V zadnjih letih deluje kot praktična dramaturginja - pri projektu screamage Jana Rozmana (Emanat, 2023) in Je že konec?(Moment Maribor in Lutkovno gledališče Maribor, 2022). V obdobju 2022 - 2027 je selektorica za platformo Zlata paličica, referenčno bazo za kakovostne uprizoritve za otroke in mladino.

Enej Gala (1990) je študiral slikarstvo na beneški Akademiji lepih umetnosti, kjer je 2015 opravil tudi magistrski študij. Leta 2014 je bil na študijski izmenjavi na akademiji WDKA (Willem de Kooning Academy) v Rotterdamu na Nizozemskem, v letu 2023 pa je zaključil nadaljnji študij na Royal Academy Schools Postgraduate Programme v Londonu. Leta 2017 se je prvič srečal z lutkami kot likovnik predstave Bela Kamela v režiji Nike Bezeljak v produkciji Lutkovnega Gledališča Maribor. V zadnjih letih je sodeloval s kolektivom Teater na konfini, kjer je med drugim prispeval scenografijo in video za spletno predstavo Čar hudega. Leta 2023 je gostoval na več mednarodnih rezidencah v Trstu, Bologni, Torinu … Med zadnjimi samostojnimi razstavami so: Saving chewing gums from mammoth's hair(Galerija TJ Boulting, London, 2023), Nevereverevereverevereverever learn (Galerija Aplusa, Benetke, 2022), Skozi Šivankino Uho ( Kino Šiška 2022), Prav Zvita Zver (Mestna Galerija Nova Gorica, 2020), Na ramenih pritlikavcev (Galerija Kresija, Ljubljana 2020), projektMONO (Localedue, Bolognia, 2019). 

Nina Čehovin je diplomantka Fakultete za dizajn, in magistra scenskega oblikovanja z AGRFT Ljubljana, kot kostumografinja je podpisala uprizoritve na AGRFT, SNG Drama Ljubljana , v APT v Novem mestu , v Gledališču Koper in SNG Nova Gorica , SLG Celje in v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ter na neinstitucionalni sceni. Za svoje delo je prejela več nagrad, med drugim študentsko Prešernovo nagrado za kostumografijo v predstavi Kralj Ojdipus (r. Jan Krmelj, AGRFT, 2016), s predstavo Žene v testu (r. Živa Bizovičar, SNG Drama Ljubljana, 2022) pa Šeligovo nagrado za najboljšo uprizoritev na 53. Tednu slovenske drame , nagrado za celostno obdelavo uprizoritvenega gradiva na 58. Festivalu Borštnikovo srečanje ter nagrado Društva kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev v letu 2022.

Tomi Novak, glasbenik in oblikovalec zvoka, živi in dela na mejnem področju Goriške. Vodi društvo Zvočni izviri, ki je organizator festivala Brda contemporary music festival, kot inštrumentalist je član zasedb Kombo C ter Pogum Pogumnih, katerim tudi oblikuje zvok albumov. Glasbeno se udejstvuje tudi v gledališču (SNG Nova Gorica), kjer je avtor glasbe za predstave Avgust in Čar Hudega (v koprodukciji s kolektivom Teater na konfini). Ustanovil je tudi glasbeni kolektiv Grunt, s katerim trenutno deluje v predstavi Beton7.

Lucija Trobec je leta 2019 zaključila študij Primerjalne književnosti in literarne teorije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Svojo študijsko pot nadaljuje na AGRFT, smer gledališka režija. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je v sezoni 2023/2024 v okviru programa BiTeater režirala uprizoritevDesetnica.