Raziskovalec Gregor na potovanju naleti na zapuščeno pločevinasto hišo. Hiša ni nič posebnega, je le kos pločevine, a se vanjo vseeno vseli. Zaradi spleta okoliščin se začne spraševati, kako je lahko zadovoljen s takšnim načinom življenja. V novo zgrajenem mestu je vendarle lepše. Bo Gregor premagal svoje strahove in znal prisluhniti sam sebi?

Predstava Hiša iz pločevine je nastala po motivih romana angleškega pisatelja in voznika avtobusa Magnusa Millsa Trije, ki želijo h kralju.

Zgodba pripoveduje o možu ki živi v samotni pločevinasti hiši v puščavi, daleč stran od sosedov, ki jih le redko sreča. Sam s sabo je zadovoljen, a se stvari kmalu začnejo spreminjati. K njemu se preseli gospa, kar ga na začetku zmoti, a se je hitro navadi. Nato pa se ljudje v njegovi soseskizačnejo odseljevati v novo skupščino, tudi gospod razmišlja o tem, a ko se izkaže, da novi kraj ni takšen, kot so pričakovali, se počasi začnejo vračati v puščavo.

• Kaj mislite, da je sporočilo Millsove zgodbe?

• Ste se tudi vi že kdaj preselili? Kakšni so bili občutki?

• Bi raje živeli v velikem mestu, polnem ljudi, ali v manj obljudeni vasi, morda celo v puščavi?

• Kakšne se vam zdijo prednosti življenja v osami in življenja med ljudmi?

V Lutkovnem gledališču Ljubljana od leta 2024 pripravljamo tudi podkast. Na tej povezavi si lahko ogledate videopodkast z ustvarjalci predstave Hiša iz pločevine.

• Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

• Kaj se vam je najbolj vtisnilo v spomin?

• Vam kaj ni bilo všeč v predstavi? Zakaj?

• Na kratko obnovite zgodbo.

• Koliko animatorjev je nastopalo?

• Kako so ustvarjalci ustvarili puščavo?

• Kako se je spreminjal prostor predstave? Kako sta si animatorja pomagala, da sta ustvarila puščavo, mesto, hišo ...

• Opišite lutke. Kakšne so bile? Kako so se premikale? Koliko jih je bilo? Ali so bile vse lutke enake? Kako so se razlikovale lutke glavnih junakov in sosedov?

Na tej povezavi najdete videodelavnice, s pomočjo katerih lahko tudi sami izdelate preproste lutke.

Nenewtonske tekočine so zelo zanimive tekočine, ki se ne obnašajo tako, kot se na primer voda ali olje. Te tekočine se spreminjajo, če nanje vpliva kakšna sila (se jih dotaknemo, jih zlijemo ...). V našem vsakdanjem življenju je takšna tekočina kečap, ki je trdno sprijet na dno steklenice ali plastenke, ko pa plastenko pretresemo, se utekočini.

Pesek v predstavi, s katerim animatorja ustvarjata puščavo, se obnaša podobno. Tudi sami lahko pripravite takšno tekočino. V veliki posodi zelo dobro zmešajte 2 skodelici škroba in 1 skodelico vode. Po želji dodajte jedilno barvo. Opazujte, kaj se zgodi, če tekočino stisnete, če vanjo boksnete, ji pustite, da vam spolzi med prsti ...

• Ali veste, kaj je pločevina? Kaj pa pločevinka?

Pločevina je v tanko plast stisnjena kovina, ki je zelo lahka in upogljiva.

• Za kaj vse uporabljamo pločevino? Kje jo doma največkrat srečate? V kakšni posodi kupimo vloženo zelenjavo?

• Opišite, kako je po vašem mnenju Gregor izdelal hišo iz pločevine.

• Kaj mislite, zakaj je njegova hiša prav iz pločevine?

• Kaj vse je zmotilo Gregorja, ko je prišel v mesto?

• Kakšno je to mesto? Katere zgradbe ima? Katera je bila najvišja?

• Kaj mislite, zakaj so se ljudje začeli seliti iz puščave v mesto?

• Kaj je v mestu lažje in kaj težje opraviti?

Predstava obravnava dva pojava, ki ju lahko opazimo pri današnjem razvoju mest. To sta »gentrifikacija« in »centralizacija«.

Predstavljajte si svoje najljubše igrišče, na katerem se vedno igrate s prijatelji. Nekega dne pridejo novi ljudje in postavijo čudovite gugalnice in velik tobogan, vendar je zdaj za igrišče treba plačati drago vstopnino. Družine vaših prijateljev si tega ne morejo privoščiti, zato se preselijo drugam. To je gentrifikacija– pojav, ko se kraj spremeni in postane lepši, vendar predrag za ljudi, ki so tam živeli prej, in je namenjen predvsem turistom.

Zdaj pa pomislite na veliko mesto, kjer so vse pomembne stvari – šole, trgovine in delovna mesta – na enem kraju. Ta pojav imenujemo centralizacija– ko je vse zbrano na enem velikem kraju, namesto da bi bilo razpršeno. Tako je stvari lažje najti, vendar to pomeni tudi, da morajo ljudje, ki živijo daleč stran, opraviti dolgo pot, da dobijo, kar potrebujejo.

• Kako se ta dva pojma kažeta v predstavi?

• Zakaj je Gregorju na koncu vseeno ljubše bivanje v njegovi pločevinasti hiši?

• Zakaj ga ni več strah plezanja na streho?

Gregor v puščavi ne potrebuje trgovin, saj v celoti skrbi sam zase. Temu se reče samozadostnost. Predstavljajte si, da imate majhen vrt, na katerem gojite jabolka, korenje, čebulo ... Ni vam treba v trgovino, saj lahko jeste hrano, ki ste jo pridelali sami. To je samozadostnost – ko lahko sami poskrbite za svoje potrebe, ne da bi bili vedno odvisni od drugih. Ljudje so lahko samozadostni tako, da pridelujejo hrano, izdelujejo oblačila ali celo gradijo hiše. To je kot biti superjunak, ki lahko vse naredi sam.

• Kaj najbolj preseneti Gregorja, ko pride v mesto?

• Za kaj vse mora plačati?

• Kako se razlikuje njegovo življenje v mestu in v puščavi?

• Kaj mislite, kako bi lahko Gregor postal samozadosten v mestu? Je to sploh mogoče?

• Naštejte nekaj primerov samozadostnosti, ki jih opazite doma.

Zgodba predstave se konča, ko se Gregor vrne k Maji in skupaj nadaljujeta življenje v pločevinasti hiši.

• Nadaljujte zgodbo – narišite njuno življenje, opišite nove ovire, na katere naletita, česa se veselita, kakšno zelenjavo gojita ...

• Kako pa živijo vsi ljudje v mestu? Mislite, da se nekoč vrnejo v puščavo?

• Ali imata Gregor in Maja hišnega ljubljenčka? Če ja, katero žival?

• Kakšni zvoki se slišijo v pločevinasti hiši, ko pada dež? Kaj pa, ko pada toča? Sneg? Bi si upali dotakniti pločevinaste hiše poleti, ko močno sije sonce?

 Poskusite našteti vse poklice, ki se ukvarjajo s snovanjem lutkovnih uprizoritev.

Režiser/režiserka
Oseba, ki snuje ter vodi umetniško in tehnično podobo uprizoritve. Je oseba, ki določi, kako se bodo igralke in igralci na odru premikali, kakšno bo sporočilo uprizoritve. Ponavadi je to tudi oseba, ki nosi največ odgovornosti.

Dramaturg/dramaturginja
Oseba, ki sodeluje pri snovanju in nastajanju posamezne uprizoritve ter je pomembna sogovornica drugim sodelujočim. Med procesom nastajanja uprizoritve deluje kot svetovalec in kot nekakšno kritiško oko uprizoritve. Ponavadi tudi pripravi besedilo za uprizoritev (besedila je treba pogosto skrajšati, saj bi bile uprizoritve drugače predolge).

Animator/animatorka
Oseba, ki nastopa na odru z lutko. Z vodenjem in navadno tudi govorom lutke ali predmeta ustvarja vtis njune živosti in gibanja.

Scenograf/scenografka
Oseba, ki pripravi umetniški prostor za uprizoritev. Gre za osebo, ki določi, kako bo videti prostor, v katerem bodo nastopale lutke, s kakšnimi mehanizmi se bo spreminjal in kakšen bo na pogled. Ta prostor in njegovo zasnovo imenujemo scenografija.

Avtor/avtorica likovne podoba
Oseba, ki zasnuje vizualno in tehnično podobo lutk, ki se uporabijo v predstavi. Na podlagi skic, ki jih pripravi avtor/avtorica likovne podobe, lutkovni tehnolog/lutkovna tehnologinja in lutkovni mojstri lutke izdelajo.

Kostumograf/kostumografka
Oseba, ki pripravi oblačila oziroma kostume za nastopajoče. Gre za osebo, ki določi, kakšni bodo kostumi, iz katerih materialov bodo narejeni in kaj bodo sporočali. V lutkovnih uprizoritvah animatorji pogosto niso vidni, zato ne nosijo posebnega kostuma. Namesto kostuma navadno nosijo črna oblačila, ki jih naredijo manj vidne. Zasnovo kostumov imenujemo kostumografija.

Lutkovni tehnolog/lutkovna tehnologinja
Oseba, ki tehnično načrtuje in običajno tudi izdeluje lutke na podlagi likovne zasnove/podobe.

Avtor/avtorica glasbe
Oseba, ki ustvari glasbo za uprizoritev.

Oblikovalec/oblikovalka svetlobe
Oseba, ki ustvari svetlobno podobo uprizoritve in določi, kje bodo postavljene luči in kako močno bodo osvetljevale različne prizore.

Scenski mojster/scenska mojstrica
Oseba, ki pred vsako ponovitvijo uprizoritve pripravi oder, postavi scenografijo in ob koncu oder tudi pospravi. Pogosto nastopajočim pomaga tudi med uprizoritvijo.

Lučni tehnik/lučna tehnica
Oseba, ki pripravi, namesti in sproža odrsko razsvetljavo. Luči oziroma reflektorje pogosto upravlja s kontrole plošče.

Zvočni tehnik/zvočna tehnica
Oseba, ki zvočno opremi uprizoritev in s kontrolne plošče med uprizoritvijo predvaja zvočne efekte in glasbeno podlago. Skrbi tudi za mikrofone in zvočnike, kadar so v uprizoritvi prisotni.

Vodja predstave
Tudi inspicient/inspicentka, je oseba, ki celostno skrbi za uprizoritev. Ko režiser/režiserka konča svoje delo, je inspicient/inspicientka tisti/tista, ki skrbi za to, da uprizoritev poteka tekoče.

Lektor/lektorica
Oseba, ki skrbi za jezik in govor v uprizoritvi. Igralke in igralce opozarja, če katero besedo naglasijo narobe, in jim pomaga pri izgovarjavi, narečjih, slovnici.

Poklicev v gledališču je še veliko več. Na tej povezavi najdete kviz Slovenskega gledališkega inštituta, v katerem lahko spoznate še nekaj gledaliških poklicev.

BiTeater je dolgoletni programski sklop Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je v letih delno menjaval svoj fokus, a bil ves čas zastavljen kot platforma za mlade gledališke ustvarjalce in jim ponujal možnosti za avtorski razvoj in kreativno ustvarjanje. Aktualne uprizoritve BiTeatra bolj fokusirano koreninijo v lutkovnem mediju, ki pa ga v LGL dojemamo v najširših možnih oblikah in idejah. Uprizoritve, nastajajoče v sklopu programskega sklopa BiTeater, bodo tudi v prihodnje zasnovane kot solo projekti oziroma uprizoritve z majhnim številom nastopajočih, ki pa so osrediščene v osrednji avtorski osebi mladega gledališčnika, ki je idejni vodja in (velikokrat) hkrati tudi nastopajoči v uprizoritvi. Ni pa nujno. BiTeater je programski sklop, ki spodbuja prihajajočo generacijo gledališčnikov, da vstopijo v svet lutk in lutkovnega ter v lutkovni uprizoritvi poiščejo svoj avtorski (režijski, igralski, likovni, kostumografski, scenografski, dramaturški …) lutkovni izraz.

Pedagoško gradivo je pripravil Benjamin Zajc.