Medo in Pujsi je predstava, ki govori o iskrenem prijateljstvu dveh simpatičnih junakov, ki živita v svoji hiški na vrhu visoke stolpnice. Med sabo sta si zelo različna, vendar s svojo drugačnostjo dopolnjujeta drug drugega. Medo je potrpežljiv, preudaren in redoljuben, mlajši Pujsi pa živahen, igriv in malce nepremišljen.

Skozi svoje dogodivščine na zabaven način podajata nauke in otroke učita o življenju. Njuni popolnoma vsakdanji zapleti in nesporazumi gledalcem prikazujejo, kako reševati probleme in se soočati s svojimi lastnimi čustvi.

• Na kratko obnovite zgodbo.

• Se vam je kakšen prizor še posebej vtisnil v spomin? Zakaj?

• Kakšna se vam je zdela predstava?

• Ste vse razumeli?

• Kaj vam je bilo v predstavi najbolj všeč?

• Vam kaj v predstavi ni bilo všeč?

• Kaj se vam je zdelo smešno?

• Se tudi vi radi igrate na igrišču? Kaj tam najraje počnete?

• Imate tudi vi najboljšega prijatelja? Opišite ga, tako kot Medo in Pujsi opišeta drug drugega.

• Medo in Pujsi dan začneta s pospravljanjem postelje. Kako pa vi začnete dan?

• Kaj sta imela Medo in Pujsi za zajtrk? Kaj pa za večerjo?

• Ali se bolj poistovetite z Medom ali Pujsijem? Je morda kdo izmed vaših prijateljev podoben kateremu izmed likov v predstavi?

• Ste že bili v gledališču? Katera je vaša najljubša predstava?

• Ali ste Meda in Pujsija poznali že prej? Od kod?

Medo in Pujsi sta svojo pot začela v otroški reviji Cicido, kjer s svojimi poučnimi dogodivščinami zabavata predšolske otroke. Kot stalna lika sedaj poleg pesmic, ugank, drugih zgodb, nalog in ostalih dogodivščin, ki spodbujajo govorni, miselni in ustvarjalni razvoj, krasita strani zabavnika. Cicido izide vsakega petega v mesecu in s svojimi 64 stranmi razveseljuje otroke od drugega leta starosti dalje.

Mimogrede: Cicidojev starejši brat je Ciciban. Cicibanove pravljice, naloge, kvize, uganke rešujejo in berejo osnovnošolski otroci.

Pustolovščine Meda in Pujsija so se iz strani revije Cicido najprej preselile še v knjige in animirane filme, kjer nadaljujeta s svojimi vragolijami in nauki.
Nekaj si jih lahko pogledate tudi na tej povezavi.

• Opišite, kaj vam pomeni prijateljstvo.

• Kako ste se počutili, ko sta se prijatelja v predstavi skregala?

• Se vam zdi prav, da Pujsiju nikoli nič ni všeč? Ali pa, da je zmeraj vse tako, kot si želi on?

• Imate tudi vi kakšnega takega prijatelja kot je Pujsi? Kaj pa takšnega kot Medo?

• Je prav, da je Medo pojedel zadnji medenjak, ko pa si ga je Pujsi tako želel?

• Kako sta si prijatelja pomagala, ko je imel Medo kocko pod omaro, Pujsi pa žogo na njej?

• Se tudi vi kdaj skregate s prijatelji?

• Kaj naredite, ko se skregate s prijatelji?

• Se vam zdi prav, da se kdaj tudi skregamo?

Rjavi medved je največja zver, ki jo najdemo v naših gozdovih. Tehta lahko tudi do 350kg. Je vsejedec, kar pomeni, da jé rastline, glive, glodavce in mrhovino. Imaj drobne oči, kratke uhlje ter močne šape in čeljusti. Kljub temu, da ga kdaj opazimo tudi podnevi, je nočna žival. Če se rjavi medvedi ne počutijo ogrožene, so človeku popolnoma nenevarni in se ga raje izogibajo.

Medvedi so dobri tekači, plezalci in plavalci. So samotarji, ki se radi skrivajo v jamah.

Pozimi imajo medvedi zimsko spanje ali hibernacijo. Takrat mirujejo v svojih brlogih, dremajo cele dneve in se tekom zime pokažejo bolj poredko. Zaradi snežne plasti sta namreč dostop do hrane in njena količina zelo omejeni. V tistem času se zmanjša medvedova telesna temperatura in upočasni se tudi njegov srčni utrip in dihanje.

Na tej povezavi lahko spoznate medvede iz ljubljanskega živalskega vrta.

Domači prašiči so udomačena podvrsta divje svinje. So močni kratkonogi sesalci in tako kot medvedi, so tudi pujsi vsejede živali z debelo kožo, ki je poraščena s kratkimi ščetinami. Na nogah imajo parklje in so zelo pametni. Odrasli prašiči lahko tehtajo med 140 in 300 kilogramov.

Prašiči so bili ene izmed prvih udomačenih živali. Nekateri jih imajo kot hišne ljubljenčke ali pa jih celo trenirajo kot pse.

Najbolj znano pasmo prašičev imenujemo Yorkshire. To je pasma avtohtonega belega prašiča.

• Ali ste vedeli, da prašiči jedo celo kosti?

Na tej povezavi si pogledajte prispevek o divjih prašičih.

Prijatelja v predstavi zajtrkujeta banane in večerjata brokoli.

• Zakaj sta sadje in zelenjava del uravnovešene prehrane?

• Jeste sadje vsak dan? Kaj pa zelenjavo?

• Ali jeste tudi suho sadje?

• V skupini naredite prehransko piramido. Kaj je na dnu in kaj na vrhu? Kje na piramidi se znajde vaša najljubša hrana?

Sadje in zelenjava pripomoreta k boljšemu počutju, predvsem pa boljšemu zdravju. Dajeta nam potrebne vitamine, vlaknine, minerale in ogljikove hidrate. Mnogi priporočajo, da sadje in zelenjavo vključimo v vsak obrok, vendar moramo pri tem paziti, da bodo raznoliki sadeži in vrste zelenjave.

• Katero sadje imate najraje? Kaj pa zelenjavo?

Včasih pa so barve sadežev in zelenjave ter njihova imena malce pomešana.

• Kakšne barve je rdeče zelje?

• Kakšne barve je črni ribez?

• Kakšne barve je belo grozdje?

• Kakšne barve je rdeča čebula?

• Kakšne barve je črna detelja?

Kljub temu, da je črna detelja rastlina, ima močne zdravilne učinke in se zelo pogosto znajde na naših jedilnikih.

Ali ste vedeli, da je paradižnik v resnici sadež? Poznate morda rek: biti pameten pomeni vedeti, da je paradižnik sadež, biti moder pomeni, da ga ne daš v sadno kupo?

• Zakaj Pujsi ni želel nositi čelade?

• Ali tudi vi rolkate in kolesarite brez čelade?

• Zakaj moramo imeti čelado in ščitnike za kolena in komolce?

• Je prav, da sta se Medo in Pujsi vozila po toboganu in klopci? Zakaj (ne)?

• Ste že kdaj padli s kolesa?

• Se v šoli učite o varnosti?

• Zakaj je varnost pomembna?

• Narišite znak za nevarnost.

• Kaj pa varnost v avtu. Kaj je najpomembnejše?

Na tej povezavi si oglejte video o varnosti na poti v šolo ali vrtec.

• V katero skupino udeležencev v prometu spadate? Med kolesarje, pešce ali sovoznike v avtu?

• Se držite vseh naštetih smernic? Zakaj?

• Bi dodali še kakšen nasvet za dodatno varnost?

Ne pozabite; »Varnost je vedno na prvem mestu!«

»Če nekoga pozdraviš, narediš nekaj prijaznega. Tisti, ki ga pozdraviš, se počuti bolje.«

• Kaj po vašem mnenju pomeni olika? Kaj pa bonton?

• Ali pozdravljate ljudi, ki so okoli vas? Zakaj?

Kljub temu, da ljudi po ulicah ne pozdravljamo kar vse povprek, je v hribih to velik običaj. Kadarkoli se odpravimo v hribe ali gore, je običaj, da ob srečanju z drugimi obiskovalci narave, le-te pozdravimo. Pozdravi, kot so »Živijo!«, »Dober dan.«, »Dan« ali pa zgolj prijeten nasmešek nas opominjajo, da smo v naravi vsi enaki in povezani.

Na tej povezavi lahko poslušate pogovor med dečkom in hišnikom in z njima ponovite uporabo besed prosim in hvala.

Gledališki bonton

• Kaj je pomembno za gledališki bonton?

• Kako se obnašamo v gledališču? Pomagate si lahko s spodnjim odlomkom iz predstave.

»MEDO: Prosimo, ugasnite mobilne telefone …

PUSJI: … in druge pametne in neumne naprave.

MEDO: Prosimo, da se vzdržite glasnega govorjenja …

PUJSI: … glasen smeh pa je zelo dovoljen.

MEDO: S prigrizki, prosimo, počakajte do konca predstave...«

Razmislite, kako lahko vaše vedenje med ogledom predstave vpliva na igralce in njihovo delo.

• Kako se igralci počutijo, ko se smejite med predstavo?

• Kaj mislite, kako se počutijo, ko na koncu predstave ploskate? Ali kdaj zaploskate tudi med predstavo (ne le na koncu)?

• Kaj pa si mislijo nastopajoči o vas, ko med predstavo govorite, se derete in klepetate med seboj?

Razprodana dvorana, občinstvo, ki se smeji, joka in se odziva na dogajanje na odru, je nekaj, česar si

igralci in celotna ustvarjalna ekipa najbolj želijo. Igralcev ne moti, ko se občinstvo smeji ali, še posebej

mlajše, nagne naprej, da boljše vidi. Prav tako je nastopajočim všeč, če gledalci odgovarjajo na vprašanja, ki jim jih zastavijo (lutke oz. nastopajoči) med predstavo.

Ustvarjalce pa zelo moti, kadar gledalci v dvorani na glas klepetajo, tudi ko jih (lutke ali igralci) ne povabijo k besedi. Moti jih tudi, če je dvorana prazna, ko obiskovalci fotografirajo in snemajo med predstavo, ko kdo gleda v svoj telefon ali celo telefonira. Vse to moti nastopajoče in tudi ostale gledalce, ki bi želeli uživati v predstavi.

• Navedite nekaj stvari, zaradi katerih se dobro počutite kot gledalci.

»Vsak od nas je včasih Pujsi,

jeza v glavi nam zavre,

krulimo in cepetamo:

Tega nočem! Ne, ne, ne!«

Jeza je močno čustvo, ki se po navadi pojavi, ko nam kaj ni všeč ali se čutimo prizadete. Jeza je popolnoma normalna in jo čutimo vsi. Kot vsako čustvo, je jeza v zdravih merah popolnoma dobrodošla. Paziti moramo le, da je ni preveč, saj lahko potem zelo slabo vpliva na naše življenje.

• Narišite, kako po vašem mnenju izgleda jezen človek? Kakšen je njegov obraz? Kaj pa roke?

Ali ste vedeli, da se nam jeza pozna tudi na telesu? Kadar smo jezni, imamo namreč več energije, napete mišice in nekoliko višjo telesno temperaturo. Mnogi imajo tudi nekoliko povzdignjen glas, stisnjeno čeljust, nemirno korakajo ali se tresejo ali pa so zgolj namrščeni.

• Kako izražate jezo? Se vam zdi to zdrav ali nezdrav način?

Jezo ljudje izražamo na različne načine. Lahko jo sproščamo s kričanjem, udarjanjem, umikom iz družbe ...

• Kako Pujsi izraža jezo?

• Kaj bi Pujsi lahko spremenil, da bi se z jezo soočal na bolj primeren način?

• Kakšne so bile lutke v predstavi?

• Kako bi jih opisali?

• Kako sta animatorja lutke premikala?

V predstavi Medo in Pujsi se pojavita dve vrsti lutk.

Prve so namizne lutke, ki jih animatorji premikajo po scenski površini pred sabo. Navadno so velike med 20 in 40 centimetri, lahko pa so tudi kakšen centimeter večje, kot Medo in Pujsi. Namizne lutke so lahko narejene iz različnih materialov, tako trdih kot tudi mehkejših – najpogosteje so to les ali različne vrste pene. Izbira materiala je odvisna od tega, kakšen učinek bi radi dosegli ustvarjalci: če na primer hočemo, da bi bila lutka sposobna preciznih gibov, bomo uporabili trd material (na primer les), mehek material (na primer blago ali mehka pena) pa ustvarjajo bolj sproščen občutek gibanja. Trup namizne lutke je običajno narejen iz enega kosa, udi pa so nanj pritrjeni tako, da so gibljivi. Glava je lahko del trupa ali samostojen, prav tako gibljiv element. V osnovni različici lahko lutko s pomočjo v hrbet vdelanega vodila premika en sam igralec, ki z drugo roko kontrolira glavo in/ali ude. Za natančnejšo animacijo so potrebni dodatni animatorji, ki omogočijo kontrolo nad vsemi gibljivimi deli hkrati.

Druga vrsta pa so ploske lutke. Te so bile predstavljene kot magnetne nalepke, ki jih animatorja uporabljata, ko Medo in Pujsi tečeta na igrišče in igrata badminton.

Večina scenografije v predstavi deluje na magnete. Zaradi njih med vrtenjem miz scenografija, rekviziti in lutke niso pristali na tleh.

Magneti so predmeti, ki jih obdaja nevidno magnetno polje, ki privlači in odbija druge materiale ali magnete.

• Kje vse lahko doma najdemo magnete? Za kaj jih uporabljamo?

• Ali ste kdaj s počitnic kot spominek domov prinesli magnet?

Za nalogo potrebujete bel list papirja, stekleno ali drugo malo tršo podlago, lepilni trak, flumaster in dva magneta.

Na list papirja narišite zemljevid mesta s čim več cestami in ga z lepilnim trakom zalepite na tršo podlago. En magnet položite na zemljevid, drugega pa držite pod podlago in ga premikajte.

Za nadgradnjo igre lahko namesto zemljevida naredite labirint. Na zgornji magnet lahko prilepite papirnati avtomobil, kakšno figuro, junaka ali kar vam je všeč.

Za eksperiment potrebujete plitko nekovinsko skledo ali globok krožnik, plutovinast zamašek, sponko za papir, magnet, list papirja in flomaster.

Najprej iglo dobro podrgnite z magnetom, vse od ušesa pa do konice. Da bo igla dobro namagnetena, počnite to vsaj 30 sekund. Paziti morate, da magneta ne obračate in ga zmeraj drgnete v isto smer. Iglo nato potisnite skozi plutast zamašek in ga položite v skledo, napolnjeno z vodo.

Ko se bo igla ustavila, bo njena konica kazala na sever. Takrat vzemite list papirja in ga raztrgajte na 4 enake kose. Nanje napišite S, J, V, Z. Na stran, kamor kaže igla, postavite S, na nasprotno stran (tam, kjer je uho igle), postavite J, na desno stran V in levo stran Z.

Medo in Pujsi sta skozi leta doživela že mnogo dogodivščin, ki izhajajo v slikanicah.

Kaj bi prijatelja lahko še doživela? Izmisli si zgodbo in jo nariši v obliki slikanice ali stripa. Izmisliš si lahko tudi kakšen nov lik, novega prijatelja ali starša, ki nastopa v vaši zgodbi.

Medo in Pujsi veliko pojeta. Kdaj tudi sebe opišeta skozi pesem. Napišite kratko pesmico o sebi in svojih lastnostih.

Pedagoško gradivo je pripravila Flores Oven.