Gledališki dokumentarec Nebo nad menoj nas popelje tja, kamor redko stopi človeška noga, kjer so bivanjske možnosti drugačne kot pri nas, kjer gozdovi ne uspevajo več in kjer se je življenje prilagodilo enim izmed najbolj skrajnih razmer na svetu. To je Arktika, kraljestvo polarnega medveda, morska pokrajina, ki jo večino časa prekriva debela plast ledu in snega. To je tudi območje velike biotske raznovrstnosti, ki vsak dan razkriva nove zgodbe s področja ekologije.

• Ali vam je bila predstava všeč? Kaj vam je bilo v predstavi najbolj zanimivo?

• Na kaj vas predstava spominja?

• Po čem se loči od predstav, ki ste jih doslej videli v gledališču?

• Je običajno, da med predstavo vidimo lutke oziroma dogajanje na sceni/za sceno?

• Kakšen se vam je zdel način posredovanja/pripovedovanja zgodbe?
  
  

• Zakaj so dokumentarni filmi, predstave, pomembni?

• O čem govori predstava?

• Kako ste se počutili ob koncu predstave?

• Bi predstavo po vsebini ali obliki kaj spremenili? Kako? Zakaj? Kaj bi ji odvzeli oziroma dodali?

• Kako gledamo predstavo? Je ogledalo med predstavo vedno v istem položaju?

• Kako bi opisali lutke? So takšne, kot jih običajno vidite na lutkovnih odrih? Kako jih animatorja uporabljata? Kaj misliš, koliko lutk nastopa v predstavi? (Naj prišepnem ... vseh lutk v predstavi je 52.)
  
  

Na tej povezavi režiser Tin Grabnar spregovori o tehniki animacije, ki so jo ustvarjalci uporabili pri snovanju predstave. 

Glavni junak predstave je polarni medved Nanook. Ravnokar je priplezal iz svojega zavetja in radovedno gleda okrog sebe. Naredil je prve korake po belih snežnih kristalih, ki se ugrezajo pod njegovimi šapami. Pred njim je še dolga in težka pot, pot, ki je odvisna tudi od nas ...

Nanookova zgodba je zgolj vrh ledene gore podnebne krize, s katero se spoprijemamo, in njegova življenjska pot oriše zgolj peščico prizorov, ki se odvijajo po svetu. Danes ni več vprašanje, ali podnebne spremembe obstajajo ali ne, temveč gre za dogajanje, ki poteka pred našimi očmi in vpliva na naš vsakdan. 

Zaradi taljenja ledu se v ozračje sproščajo velike količine strupenih plinov,kot so metan in drugi toplogredni plini. To pa še dodatno pospešuje globalno segrevanje ozračja.

Ker so območja na Arktiki poledenela vedno krajši čas, postajajo temnejša. To povzroča, da lahko vpijejo več Sončevega sevanja, kar pa še dodatno segreva Zemljo.

Zaradi podnebnih sprememb se živim bitjem spreminja njihovo življenjsko okolje. Nekaterim, kot so polarni medvedi, zato grozi celo izumrtje.

Zaradi manjšega obsega ledu na polarnih območjih tam nastajajo nove pomorske prometne poti. To pa še dodatno onesnažuje okolje.

Onesnaževanje nad Arktiko povzroča nastanek ozonskih lukenj, ki povečujejo ultravijolično sevanje. Posledici sta večja nevarnost opeklin in tudi slepota pri živalih.

• Kaj menite, za katere od neštetih sprememb je odgovoren človek?
• Kako podobne spremembe zaznavate v svojem okolju?
• Morda veste, kje so bile nazadnje naravne katastrofe po svetu?
• Pogovorite se o njih.
• Kakšno je vaše mnenje o katastrofah, ki se dogajajo daleč od nas, kot na primer na Artiki, v Avstraliji?

Še enkrat si poslušajmo začetek predstave, kjer Anita in Lovro v zgodbi predstavita evolucijski razvoj:

»Življenje se je tukaj pojavilo pred približno tremi milijardami let. Začelo se je v globinah oceanov, čisto na dnu morja. Tam so se razvile majhne bakterije, ki jih s prostim očesom sploh ne bi opazili. Odlepile so se od dna in zaplavale po oceanu. Sčasoma so ta bitja postajala vse večja, njihova zgradba pa vse bolj zapletena. Iz njih so se počasi izoblikovale prve starodavne živali, ki so dolga tisočletja vladale morskim globinam. V nekem trenutku so se iz njihovih plavuti razvile podolgovate okončine, s pomočjo katerih so lahko zapustile morje. To so bile prve živali, ki so stopile na trdna tla. Splezale so na kopno in zavzele ves svet. Povzpele so se na drevesa, se zavlekle v votline, v zemljo izkopale rove in se čisto na koncu dvignile še v nebo. Pred tremi milijardami let se je na Zemlji pojavilo življenje. Začelo se je z majhnimi bakterijami na dnu oceana. Te bakterije so bile tako majhne, da jih s prostim očesom sploh ne bi opazili. Iz bakterij se je razvilo vse, kar je danes živega: severni medvedi, volkovi, tjulnji in ptice. Pa bele polarne miši, norveški jeleni, sokoli, indijski sloni in afriški krokodili, tropske opice, puščavski hrošči in morske želve. Po vsem svetu se je razbohotilo življenje.«

• Koliko ničel je v eni milijardi?

• Katere ogrožene živalske vrste poznate?
• Kaj pomeni to, da je neka živalska vrsta ogrožena?
• Kje v evolucijskem drevesu je človek? Kaj to pomeni?

Preberimo končno besedilo iz predstave

»Človek se je pojavil šele pred kratkim. Počasi je zavzel ves svet. Prebil se je na severni in južni tečaj. Potopil se je na morsko dno in poletel visoko v nebo. Pristal je celo na Luni. V dolgih letih je razvil sposobnost domišljije. Zna izumljati in graditi. Človek ima moč. Lahko vpliva na temperaturo arktičnega podnebja. Lahko vpliva na višino morske gladine in na debelino ledu. Človek ima moč, da spreminja svet.«

• Kakšen je konec predstave? Kaj sporoča predstava?
• Kaj nam sporoča ogledalo, obrnjeno proti nam?
• V kakšnem razmerju je človek do živalskega sveta?
• Kdo ima moč, da spreminja svet?
• Kako?

Tako da:

• ločujemo odpadke;
• vedno pijemo sok brez slamice;
• zapiramo vodo, ko si umivamo zobe;
• prosimo starše, da skupaj posadimo drevo;
• ugasnemo luč, ko zapustimo sobo;
• se ne igramo s plastičnimi igračami, ampak z lesenimi;
• se namesto z avtom ali letalom vozimo z vlakom, kolesom ali hodimo peš;
• uporabljamo manj elektronskih naprav ter se igramo zunaj, namesto da bi brskali po telefonu;
• zmanjšamo število mesnih obrokov;
• prosimo starše, da kupujejo lokalno hrano;
• o globalnem segrevanju se pogovarjamo s sovrstniki in starejšimi - čim več se naučimo o njem, da lahko delimo svoje znanje z drugimi in opozarjamo na spremembe tudi sami;
• pošljemo pismo nekomu, ki je na vodilnem položaju;
• perilo sušimo na prostem in ne v sušilnem stroju.
• namesto novih oblačil in novih izdelkov kupujemo rabljene stvari.
• v šoli organiziramo dogodek ali opozarjamo na stvari, ki bodo prispevale k boljšemu okolju.
• poberemo smeti na tleh in jih damo v koš.
• namesto da kupujemo darila, jih raje ustvarimo sami.

• Kaj bi se še lahko naredili za naše okolje? 

Reciklirate lahko tudi s pomočjo računalnike igrice.

Izberite temo in napišite scenarij za svojo lastno dokumentarno predstavo. Iz papirja in paličic izdelajte senčne lutke in se igrajte gledališče. Za prizorišče lahko uporabite rjuho ali večji kos svetlega blaga in močnejšo luč. Lahko pa osvetlite steno in svojo dokumentarno zgodbo zaigrajte na njej.

Na tej strani najdete naslove slikanic in knjig, povezanih z ekologijo.

Knjige priporočata mag. Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič, MKL, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo.