Polna luna je glasbena predstava, ki nas popelje v poetični svet sanj in igrivih nočnih iluzij, ki se zgodijo »speči« štiričlanski družini pod taktirko nagajive (polne) Lune.

• Kaj pomeni »glasbena predstava«?

• Veste, kaj je muzikal? Poznate kakšnega? Ste si kakšnega že ogledali?

Glasbena predstava ali muzikal je predstava, v kateri se večinski del zgodbe pripoveduje s petjem. Pogosto je v njej tudi veliko plesa. 

Poskusite našteti vse poklice, ki se ukvarjajo s snovanjem uprizoritev.

Režiser/režiserka: oseba, ki snuje in vodi umetniško ter tehnično podobo uprizoritve. Je oseba, ki določi, kako se bodo igralke in igralci na odru premikali, kakšno bo sporočilo uprizoritve. Ponavadi je to tudi oseba, ki nosi največ odgovornosti.

Dramaturg/dramaturginja: oseba, ki sodeluje pri snovanju in nastajanju posamezne uprizoritve ter je pomembna sogovornica drugim sodelujočim. Med procesom nastajanja uprizoritve deluje kot svetovalec in kot nekakšno kritiško oko uprizoritve. Ponavadi tudi pripravi besedilo za uprizoritev (besedila je treba pogosto skrajšati, saj bi bile uprizoritve drugače predolge).

Igralec/igralka: oseba, ki nastopa na odru. Z igralskimi izrazili (govor, gib, mimika) umetniško oblikuje in predstavlja dramske vloge.

Scenograf/scenografka: oseba, ki pripravi umetniški prostor za uprizoritev. Gre za osebo, ki določi, kako bo videti prostor, v katerem bodo nastopale lutke, s kakšnimi mehanizmi se bo spreminjal in kakšen bo na pogled. Ta prostor in njegovo zasnovo imenujemo scenografija.

Kostumograf/kostumografka: oseba, ki pripravi oblačila oziroma kostume za nastopajoče. Gre za osebo, ki določi, kakšni bodo kostumi, iz katerih materialov bodo narejeni in kaj bodo sporočali. V lutkovnih uprizoritvah animatorji pogosto niso vidni, zato ne nosijo posebnega kostuma. Namesto kostuma navadno nosijo črna oblačila, ki jih naredijo manj vidne. Zasnovo kostumov imenujemo kostumografija.

Lutkovni tehnolog/lutkovna tehnologinja: oseba, ki tehnično načrtuje in običajno tudi izdeluje lutke na podlagi likovne zasnove/podobe.

Avtor/avtorica glasbe: oseba, ki ustvari glasbo za uprizoritev.

Oblikovalec/oblikovalka svetlobe: oseba, ki ustvari svetlobno podobo uprizoritve, določi, kje bodo postavljene luči in kako močno bodo osvetljevale različne prizore.

Scenski mojster/scenska mojstrica: oseba, ki pred vsako ponovitvijo uprizoritve pripravi oder, postavi scenografijo in ob koncu oder tudi pospravi. Pogosto nastopajočim pomaga tudi med uprizoritvijo.

Lučni tehnik/lučna tehnica: oseba, ki pripravi, namesti in sproža odrsko razsvetljavo. Luči oziroma reflektorje pogosto upravlja s kontrole plošče.

Zvočni tehnik/zvočna tehnica: oseba, ki zvočno opremi uprizoritev in s kontrolne plošče med uprizoritvijo predvaja zvočne efekte in glasbeno podlago. Skrbi tudi za mikrofone in zvočnike, kadar so v uprizoritvi prisotni.

Vodja predstave: tudi inspicient/inspicentka, je oseba, ki celostno skrbi za uprizoritev. Ko režiser/režiserka konča svoje delo, je inspicient/inspicientka tisti/tista, ki skrbi za to, da uprizoritev poteka tekoče.

Lektor/lektorica: oseba, ki skrbi za govor in jezik v uprizoritvi. Igralke in igralce opozarja, če katero besedo naglasijo narobe, in jim pomaga pri izgovarjavi, narečjih, slovnici.

Poklicev v gledališču je še veliko več.
Na tej povezavi najdete kviz Slovenskega gledališkega inštituta, v katerem lahko spoznate še nekaj gledaliških poklicev. 

• Na kratko opišite zgodbo predstave.

• Vam je bila predstava všeč? Zakaj?

• Vas je kaj še posebej navdušilo in se vam vtisnilo v spomin?

• Vam kaj v predstavi ni bilo všeč? Zakaj?

• Koliko igralcev je nastopalo? Je bil poleg njih na odru še kdo? Kaj počne?

• Naštejte like iz predstave.

• Kakšen je bil prostor? Opišite ga. Kaj je predstavljal? Se je med predstavo spreminjal?

• O čem govori predstava?

• Kako bi opisali predstavo? Je dramska? Mogoče plesna? Kaj vse na odru počnejo igralci? Ali ustvarijo tudi kakšno lutko?

• Kakšne so se vam zdele pesmi, ki so jih peli? Katere zgodbe so igralci odpeli?

Zgodba predstave se začne, ko gre štiričlanska družina spat. Takrat v njihovo stanovanje smuknejo sanje in začne se zabavna nočna pustolovščina.

• Ali veste, kaj so sanje? Kdaj po navadi sanjamo?

• Ali kdaj sanjate?

• Kaj ste nazadnje sanjali?

Sanje so doživljaji, ki se nam zgodijo, ko zaspimo. Sanje so preplet slik, podob, zvokov in občutkov, pojavljajo pa se pri ljudeh, večini sesalcev, pa tudi pri nekaterih pticah. Če so podobe v sanjah izredno negativne in strašljive, jih imenujemo (nočna) môra.

• Ali ste že kdaj imeli nočno môro?

• Ali se vam kdaj zgodi, da večkrat sanjate enake podobe?

• O čem vse sanjajo liki iz predstave? Ali ima tudi tam kdo nočno môro?

• Sanje so pogost motiv v umetniških delih. Ste že kdaj prebrali kakšno knjigo, si ogledali kakšen film, risanko ali predstavo, v kateri je kdo sanjal?

• Narišite svoje sanje. Kakšne barve so?

Luna je nebesno telo, ki kroži okoli našega planeta. Rečemo ji tudi Mesec, saj Zemljo obkroži v približno enem mesecu. Ponoči jo lahko vidimo na našem nebu v različnih ravneh osvetljenosti, kar imenujemo »mene«: mlaj (prazna luna), prvi krajec, ščip (polna luna), zadnji krajec.

• Kaj mislite, zakaj se v predstavi pojavi polna luna? Kaj počne? Se vam zdi, da na kaj vpliva?

• Kako je v predstavi prikazan prehod iz noči v jutro? Kaj se zgodi z luno?
  
  

Preberite si Lunino pesem iz predstave.

Ko Sonce zazeha
in dan se konča,
svetloba poneha,
prihaja tema.

Luna gre,
luč prižge,
zvezde zbudi,
nebo okrasi.

• Kdo spremlja luno na nebu?

• Veste, kaj je utrinek? Kaj moramo storiti, ko ga vidimo?

Ko temna nočna rjuha
pokrije ulice,
v vsako hišo pridejo
čudne nočne ptice,
to so ptice – zehalice.

• Kako vemo, da je kdo zaspan?

• Zakaj pravimo, da je zehanje nalezljivo?

• Ali zehamo samo, kadar smo zaspani?

• Kaj najdemo v očeh, ko se zbudimo?

• Evropska folklora pozna Peskarja, veste, kdo je to?

Peskar je posebno čarobno bitje, ki zvečer obišče ljudi in jih uspava. Da pa bi imeli lepe sanje, jim v oči natrosi čudežen pesek. Tega zjutraj najdemo v kotičkih svojih oči in ga imenujemo zaspanček.

• Preberite si pravljico Hansa Christiana Andersena Spanček Zaspanček, ki otroke v sanjah popelje na različne dogodivščine. 

• Ali poznate ta pregovor?

• Česa se otroka v predstavi prestrašita? Kaj mislita, da je vstopilo v njuno sobo?

• Kaj se v resnici skriva za pošastno pojavo?

• Zakaj mislite, da sta se otroka prestrašila jope?

• Se je tudi vam že kdaj zgodilo kaj podobnega?

Strah je občutek, ki ga imamo vsi, in to je dobro, saj nas ščiti. Rodimo se z občutkom strahu, da se lahko odzovemo na nekaj, kar bi lahko bilo nevarno. Tako je popolnoma v redu, da se na primer bojimo prečkati zelo prometno cesto in smo zato bolj previdni. Včasih pa se strahovi v nas naselijo podobno kot sanje in jim moramo pogledati v oči, da se razblinijo.

• Naštejte nekaj strahov, ki ste jih že premagali.

Najboljši način za premagovanje strahu je, da o njem pridobite več informacij. Pri jopi v predstavi je bil tako dovolj le prižig luči in strašna podoba se je razblinila v kup blaga.

Na tej povezavi preberete prispevek o strahu, ki ga je pripravila Jana Zirkelbach. 

Še nekaj slikanic o strahu vam je lahko za navdih ...

• Mav Hrovat, N. O miški, ki je zbirala pogum. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.

• Ungerer, T. Trije razbojniki. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2010.

• Preussler, O. Strahek. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.

• Simoniti, B. Andrej Nespanec. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2014