»To je kraj za vse posebneže, odpadnike in sanjače. Utopija dežele čudakov in osamljenih duš, kjer se živi v duhu prijateljstva, sprejemanja in tovarištva. V Fjordskem razgledu so dobrodošli vsi.«

Ingvar Ambjørnsen (1956, Norveška) je eden najpomembnejših in najbolj priljubljenih sodobnih norveških pisateljev. Kličejo ga kar rock zvezda norveške literature. Njegova dela so bila večkrat ekranizirana, prejel pa je tudi več nacionalnih književnih nagrad. Pri svojem pisanju se vedno postavi na stran odpadnikov in marginaliziranih, pri čemer se neustrašno loteva družbenih tem – od duševnega zdravja, zlorabe drog, kriminala med mladimi do sistemskih težav države ipd. Večinoma piše za odrasle, poleg še enega mladinskega romana pa je serija Samson & Roberto njegovo edino delo za otroke. Tudi v seriji Samson & Roberto Ambjørnsen opozarja na teme, kot so revščina, socialna izključenost, karakterne in psihološke posebnosti, kritika medijev, institucij ...

• S katerimi petimi besedami bi opisali predstavo?

• Na katero knjigo, film ali pesem vas spomni predstava?

• Kateri je bil vaš najljubši trenutek?

• V katerem prizoru vam je bilo ob gledanju neprijetno? Zakaj?

• Če bi bili lik v predstavi, kateri lik bi bili in zakaj?

• Ali veste, kaj je to »pank«?

• Kaj si predstavljate, ko slišite besedo »pank«?

• Se tudi vi kdaj oblečete v kakšen kos, ki trenutno ni v modi?

• Se tudi vi kdaj upirate? Kako?

• Na kakšne načine se lahko upiramo?

• Se vam zdi pomembno, da se upiramo proti institucijam, kot so na primer šole?

• Kdo v uprizoritvi je največji upornik?

• Kdo v uprizoritvi je največji panker?

Na tej povezavi prisluhnite pankerski pesmi Lublana je bulana. O čem govori? 

Ustvarjalci predstave so si uprizoritveno podobo, scenografijo in lutke zamislili glede na izbrane reference. Navdihovali so se pri filmskih režiserjih Taiki Waititiju in Wesu Andersenu ter lutkovnem ustvarjalcu Nevillu Tranterju in pri gibanjih, skupnostih ter subkulturah, kot so taborniki, punkerji in hipiji. Izbrani likovni materiali izhajajo iz narave, živalskosti, pohodništva: umetno usnje in krzno, platno – kot pri pohodnih čevljih, nahrbtnikih, šotorih …

• Ste si že ogledali kakšen film omenjenih režiserjev (Wes Anderson, Taika Waititi)? Katere podobnosti s temi filmi ste opazili v predstavi?

• Katere elemente taborništva, pohodništva, gozdovništva ali punka ste prepoznali v scenografiji, kostumih ali pri lutkah?

V predstavi nastopajo različne lutke:

• namizna (hotelska pažinja Greta),

• ročna (vplivnež Beni),

• mimične, ki imajo odpirajoča se usta za govor in dodatno roko za gestikuliranje (Samson, Roberto, učiteljica Cviliberg),

• druge kombinacije predmetov in mimične lutke (vidra za vse Oli, trgovec von Noj, ribji gost Helge, pesnik Gregor, glasbena skupina Vražje vrane ...)

Na tej povezavi najdete video, v katerem nastopajo najbolj znane mimične lutke na svetu.

Na tej povezavi pa najdete videodelavnico za izdelavo preproste mimične lutke gledališča FRUFRU.

Predstava namenoma ne sledi običajnim pravilom lutkovnega uprizarjanja, saj upošteva uporniški duh punka, demistifikacijo in nravnost gozdovništva. Po »pravilih« so animatorji skriti za paravanom ali pa so vidni, vendar nimajo igralske vloge. Nasprotno lahko v tej predstavi vidimo zelo neobičajno ali celo »nepravilno« upravljanje lutk, režija namenoma ruši »lutkovno čarovnijo«:

• igralci nastopajo tudi v vlogi, ki jo sicer igra njihova lutka,

• lutke odlagajo kar na sceni, tako da »umrejo« pred očmi gledalcev,

• lutke se spremenijo v pohodniške nahrbtnike,

• razkriti so uprizoritveni triki: sneži kar iz roke, rekviziti so prestavljeni z enega mesta na drugo – tam, kjer se pač v tistem trenutku potrebujejo …

Poleg tega se med različnimi prizori na odru pojavlja komentatorka. Razkriva nam različne okoliščine (letni čas, vreme, počutje protagonistov …), navede ključne informacije, potrebne za razumevanje poteka predstave (kdo je kdo, kaj se je zgodilo tik pred tem …) ali pa komentira in celo pove mnenje, ki nam razkrije malce drugačen pogled na situacijo.

• Katere različne kraje oziroma lokacije predstavljajo šotori med predstavo?

• Kako se med predstavo spreminja dogajalni prostor, katere akcije transformirajo mesto v fjord ali pa v von Nojevo trgovino?

• Ena izmed igralk se na odru pojavlja brez lutke; kako ste jo dojemali, kaj oziroma koga je predstavljala, kaj mislite, kakšno vlogo je imela?

• Kakšne razlike opazite med različnimi liki, kar se tiče njihove vizualne podobe? Kaj pa glede tega, kako jih animatorji animirajo?

• Kako bi opisali razliko med vizualno podobo Vražjih vran in pre ostalih likov iz Fjordskega razgleda?

Denar

SAMSON: Mislim, da sva se imela bolje prej, Roberto. Ko nisva imela ničesar.

ROBERTO: Ampak midva še vedno nimava skoraj ničesar! Oli dolgujeva za obnovo,

Gregor nama bo povrnil, ko proda dovolj izvodov svoje pesniške zbirke, učiteljica Cviliberg je tu s popustom, Greti ne moreva plačat drugače kot s streho nad glavo in kuhanim krompirjem … Pa še dva evra za davke … ”

Revščina je tema, ki nas skozi predzgodbo dveh protagonistov, Samsona in Roberta, uvede v predstavo – pred prihodom v Fjordski razgled sta bila tako revna, da nista imela niti za hrano. Z dediščino strica Rin Tin Taja pa sta pridobila penzion in torej možnost preživetja. Četudi imata Samson in Roberto v lasti penzion, skrb, ki jo prinaša pomanjkanje denarja, ne izgine.

V Fjordskem razgledu imamo predstavnike različnih družbenih razredov; prebivalci Fjordskega razgleda spadajo v nižji, delavski razred, ki mora za svoje preživetje poskrbeti z delom, novi gost Helge in pesnik Gregor kot gosta pa v srednjega, saj imata dovolj denarja, da ga lahko poleg za preživetje zapravita tudi za preživljanje prostega časa na dopustu.

• Kateri liki iz predstave morajo delati za preživetje, katere pa prepoznate kot bogatejše ali celo prebogate?

• S kakšnimi težavami se spopadajo posamezniki oziroma družine, ki nimajo dovolj denarja?

• Samson je po svojem stricu podedoval penzion; kako bi opisali, kaj je dediščina?

• Ali lahko naštejete nekaj stvari v svojem domačem okolju, ki jih omogočajo davki?

• Mislite, da je pravično, da moramo vsi plačevati davke, če služimo denar ali imamo veliko premoženja? Menite, da morajo tisti, ki zaslužijo več denarja, plačevati več davkov?

• Kaj lahko namesto denarja ponudimo oziroma dobimo v zameno za opravljeno delo ali pa v zameno za predmet?

• Zakaj je pomembno, da ima vsak svoj dom, svoje bivališče?

Sobivanje v skupnosti oziroma družbi

ROBERTO: Khm, khm. Kot direktor penziona si zelo prizadevam, da bi lahko sprejeli prav

vsakega gosta. Pa naj bo velik ali majhen, suh ali debel, bogat ali reven …

Pogled je usmerjen v delovanje utopične skupnosti Fjordskega razgleda od znotraj, kjer se raziskuje, kako bivati v skupnosti, kako biti skupaj, a ostati to, kar si. Glavni liki pa so samotarji ali osamljeni, ki skupaj tvorijo alternativno družino. Utopijo gradijo tudi za svoje goste, saj je eno izmed pravil bivanja vegeterijanski meni. Osliču, ki je riba, pa zgradijo osliško sobo in mu tako omogočijo bivanje v penzionu na kopnem, ki bi bilo sicer zanj nedostopno. Lika Benija, vplivneža, in učiteljice Cviliberg, predstavljata (skupaj z Vražjimi vranami) zunanji svet, ki lahko stopi v konflikt z našo samopodobo oziroma samozavestjo.

Vprašanja:

• Se spomnite kakšne situacije, ko ste se prilagodili ali sprejeli kompromis za koga drugega? Kako ste se ob tem počutili?

• Kaj vpliva na to, kako nas vidijo drugi?

• Ali vas moti, če vas kdo snema brez vašega dovoljenja? Kaj pa, če širi laži? Kako se takrat odzovete?

• Kdaj se v skupini prijateljev počutite dobro? Kdaj slabo? Kako pa se počutite, ko morate sodelovati v skupini, kjer niste vsi prijatelji?

• Kakšen občutek imate, ko vas kdo prosi za pomoč?

• Kakšna je po vašem učiteljica, ki vas podpira, kako se razlikuje od učiteljice Cviliberg?

• Katere lastnosti so po vašem mnenju v šoli cenjene?

• Kdaj se v šoli počutite nesamozavestno?
  
  

Anarhizem/(anti)institucionalnost

• Oli popravlja vse, kar je pokvarjeno – ste že kdaj kaj popravili,ko se vam je zlomilo ali pokvarilo?

• Greta je pred prihodom Samsona in Roberta v Fjordski razgled zasedlain bivala v tedaj zapuščenem in praznem penzionu – temu se rečetudi skvotanje. Zakaj mislite, da kdo skvota, zakaj se za to odloči,kaj ga vodi do tega? Kaj menite o tem, da nekdo naseli prostor, kije neuporabljen?
  
  

Ljubezen/zaljubljenost

GREGOR: Toje pa silno zapeljiv smrad. Pa se menda ne pogovarjamo o jazbečevski gospodični?

GRETA: Topa se, ja. Hehehe …

Naklonjenost,povezanost in medsebojna skrb so v predstavi prikazane v odnosih medvsemi liki Fjordskega razgleda. Vsak od njih močneje izkazuje kakšnoposebej izpostavljeno čustvo: Samson strah, Roberto skrb, Oliradovednost in nestrpnost … Greta pa predvsem sanjavost. Radaobčuduje, se veseli in prostodušno izraža naklonjenost. Obsrečanju s prvim gostom Gregorjem pa jo preseneti, ko ji izkažeobčudovanje, saj v njej zbudi občutke, ki jih dotlej ni poznala. Vpredstavi je prikazana zmes občutkov in odzivov, ki spremljajo prvesimpatije in presegajo prijateljsko ali družinsko naklonjenostoziroma ljubezen. Samostojni in samozadostni osebi, kot je Greta, jev predstavi dovoljeno biti ranljiva, nerodna, za hip naivna …Podobno kot mladostnikom tudi njej morda ni čisto jasno, kaj se jidogaja. Pogled od zunaj oziroma interpretacija njenih občutkov, kijo interpretira vplivnež Beni, njena čustva poenostavi,zbanalizira, sproža sram in potrebo po zanikanju. Prizora zGregorjem in Benijem poskušata dati prostor vsem občutkom,situacijam in videnjem, ki jih mladostniki doživljajo ob prvihsimpatijah in zaljubljenostih. Brez sodbe.

Na tej povezavi si lahko ogledate, kako mladostniki sami opisujejo doživljanje teh občutkov.

Na tej povezavi pa si lahko ogledate, kaj se ob teh občutkih dogaja v mladostniških možganih. 

Pedagoško gradivo je pripravila Maša Radi Buh.