Na glavno vsebino
Kraljestvo
PISAVA
VELIKOST

CTRL+ ZA POVEČAVO
CTRL- ZA POMANJŠAVO

VELIKE/MALE
STIL

ŽIVALSKA FARMA


Uprizoritev Živalska farma je nastala po istoimenskem alegoričnem romanu, ki ga je leta 1945 napisal angleški pisatelj in novinar George Orwell (1903 –1950). Delo pripoveduje zgodbo o skupini rejenih živali, ki se uprejo svojemu kmetu, v upanju, da bodo ustvarile družbo, v kateri bodo živali enakopravne, svobodne in srečne.

Orwell je knjigo spisal med novembrom 1943 in februarjem 1944, ko je bila Velika Britanija v vojnem zavezništvu s Sovjetsko zvezo proti nacistični Nemčiji. Delo so sprva zavrnili številni britanski in ameriški založniki. Objavljeno je bilo leto kasneje, ko je bilo vojne konec. Doživelo je velik komercialni uspeh, kar gre poleg literarne kakovosti pripisati tudi spremembam v mednarodnih odnosih in zavezništvih hladne vojne.

Na tej povezavi si lahko ogledate video prispevek o Georgu Orwellu in času, v katerem je delo nastalo.

Živalska farma nam govori, kako so na oblast kot najinteligentnejša bitja prišli prašiči, ki so v deželo uvedli nov red in disciplino. Sprva polni lepih besed in plemenitih obljub ustanavljajo institucije in sprejemajo zakone – a žal, kakor vsaka absolutna oblast, tudi njihova ne izbira sredstev za dosego cilja.

Pripoved odraža dogodke, ki so vodili do ruske revolucije leta 1917 in nato v stalinistično dobo Sovjetske zveze. Orwell, demokratični socialist, je bil oster kritik Stalina in moskovskega stalinizma, ki se je temeljil na brutalni diktaturi, zgrajeni na kultu osebnosti in uveljavljanju strahovlade. V pismu Yyonne Davet je svoje delo opisal kot satirično zgodbo proti Stalinu, v svojem eseju Zakaj pišem (1946) pa je zapisal, da je bila Živalska farma njegovo prvo delo, v katerem je s polno zavestjo svoj politični in umetniški namen združil v celoto.

Čeprav je trdno verjel v socialistične ideale, je menil, da jih je Sovjetska zveza uresničila v pokvarjeni obliki. Živalska farma je tako bolj kot obsodbi tiranje ali despotizma namenjana obsodbi grozljive hinavščine tiranij, utemeljenih na ideologijah osvoboditve in enakosti, ki jim dolgujejo svojo začetno moč. To hinavščino ponazarja s postopnim razpadanjem in sprevrženostjo sedmih zapovedi in ustvarja močno kritiko stalinističnega režima ter opozarja na nasilje sovjetskega komunizma nad človeško logiko, jezikom in ideali.

Na tej povezavi si lahko preberete razmislek o Orwellu in njegovem romanu, ki ga je za gledališki list pripravil dr. Luka Omladič.

Za ljubljansko lutkovno uprizoritev je roman priredil Andrej Rozman Roza, v režijske čevlje pa je stopil priznani režiser Vito Taufer.

Na tej povezavi si lahko preberete intervju z režiserjem Vitom Tauferjem.

DOŽIVLJANJE PREDSTAVE

Pred ogledom

  • Pred ogledom predstave si preberite roman Živalska farma.

  • Preberite si tudi strip po predlogi Georga Orwella Živalsko kmetija Andreja Rozmana Roze.

  • Pogovorite se o različnih totalitarnih sistemih, socialnih utopijah in družbah prihodnosti.

  • V Izbranih esejih (Mladinska knjiga, 2001, str. 253.) Alenke Puhar si preberite esej »Orwellovo tihotapljenje na Kranjsko« – roman ima zanimivo mesto tudi v slovenski zgodovini, saj je leta 1947 na najbolj znanem političnem procesu pri nas (Nagodetov proces) nastopal kot obremenilno gradivo proti enemu od obtoženih, Francu Snoju.


Po ogledu
  • Ali vam je bila predstava všeč? Zakaj?

  • Ali bi v predstavi kaj spremenili?

  • Kateri prizor se vam je najbolj vtisnil v spomin?

  • Ali česa v predstavi niste razumeli?

  • Kdo mislite, da je glavni junak predstave? Kdo pa je glavni antagonist?

  • Kako bi opisali prostor? Ali je realističen?

  • Ali vam je bila glasba všeč? Kakšno vlogo ima? Kdaj najbolj stopi v ospredje?

  • V predstavi je kar nekaj prizorov izrazito »filmskih«. Zakaj mislite, da se je režiser odločil za to potezo?


Adaptacija romana

Rozman Roza je zgodbo umestil v naš čas in prostor. Angleški farmar Jones tako postane slovenski kmet Janežič, živalska himna pa ne nagovarja več »Živali Anglije, živali Irske …«, ampak »Živali vse dežele naše…« na revolucionarno melodijo »Kovači smo in naša sila…«, ki jo je uporabil že Boris Grabnar v prvotnem prevodu. 

  • Razmislite, v čem se predstava razlikuje od romana, ter poiščite povezave predstave z aktualno slovensko politiko. 

  • S katerimi metodami so ustvarjalci zgodbo umestili v naš čas in prostor (način govora, izbor glasbe, karakteristike ...)?

  • Ali poznate citat »Nocoj so dovoljene sanje, jutri je nov dan«?

Na podlagi te adaptacije je Rozman skupaj z ilustratorjem Damijanom Stepančićem pripravil tudi strip, ki ga je leta 2014 izdala založba Miš. Strip sledi dramski adaptaciji iz predstave, ki pa se tokrat vpenja v ilustracije, skozi katere v tehniki mehkega svinčnika, črnega flomastra in barvnih tušev oživijo živali s kmetije v vsem svojem blišču in bedi.

  • Preberite strip in ga primerjajte z izvirnim romanom.

  • V čem se strip razlikuje od predstave?

JAVAJKE IN MIMIČNE LUTKE

  • Kakšne so lutke? Ali je iz predstave razvidno, iz katerega materiala so narejene? Zakaj mislite, da so bili izbrani? Kako jih igralci animirajo?

  • Kje se nahajajo animatorji? Z mislijo na animatorje razmislite o strukturi scenografije.

  • Kako se lutke povezujejo z videom, ki se projicira na platno za scenografijo?

V predstavi sta uporabljeni dve vrsti lutk. Večino živali animatorji oživljajo s pomočjo mimičnih lutk. Sestavljene so iz glave, okončin ter votlega trupa, v katerega animator vstavi dlan in z njo animira njeno mimiko.

Za ljudi in nekatere živali pa so v predstavi uporabljene lutke na palici, ki jim rečemo tudi javajke. To so lutke, ki izvirajo iz indonezijskega otroka Java in so vodene od spodaj navzgor. Klasična javajka ima tri palice: glavno, ki poteka preko celotnega telesa in je njen vrh glava ter dve stranski, ki so namenjene za premikanje rok. Poznamo tri tipe javajk: senčne, ploske in tridimenzionalne.

SATIRA


Satira je literarno delo, ki prikazuje življenje na oster, zbadljiv način. Običajno je takšno delo zasmehljivo in duhovito napada družbeno življenje, človeške napake in sprevrženost. Tako deluje kot kazatelj socialno in moralno škodljivih idej ali oseb.

Satira je s svojo vezanostjo na politične razmere bolj od drugih knjižnih vrst omejena na nacionalne, področne in časovne okvire in je brez poznavanja določenega zgodovinskega trenutka težko v celoti razumemo. Kadar se satira osredotoča na časovne napake, jo imenujemo zgodovinska satira, kadar pa se dotakne določenega političnega sistema ali politika pa politična satira.

  • Skozi katere ključe se v Živalski farmi izrisuje satira (simbol pujsev, jezik ...)?

  • Ali je Živalska farma zgodovinska ali politična satira? Zakaj?

  • Ali se vam zdi zgodba aktualna?

Na povezavi si oglejte ilustracije, ki jih je za ponatis leta 1995 pripravil Ralph Steadman, poznan predvsem po svojih ilustracijah Alice v čudežni deželi. Kako se v ilustracijah kaže satira? Primerjajte jih z vizualno podobo predstave.

POLITIČNO OZADJE


Rusko prebivalstvo je bilo po prvi svetovni vojni zelo nezadovoljno. Car Nikolaj II. Romanov je bil avtokratski vladar, ki je zavračal kakršnekoli reforme. Družba je bila razslojena. Kmetje (80 odstotkov vsega prebivalstva) so bili revni in neizobraženi. Živeli so v pomankanju, bedi in lakoti. Veliko se jih je preselilo v mesta, kjer so se zaposlili kot delavci (t.i. proletariat) in bili poceni delovna sila. Maloštevilno meščanstvo (t.i. buržoazija) je bilo zaradi nerazvite industrije šibko.

  • Primerjajte razmere  v Rusiji pred revolucijo leta 1917 z razmerami, v katerih živijo živali na kmetiji pred njihovo revolucijo v predstavi.

  • Ali imajo živali enake ideje kot boljševiki? V čem se razlikujejo?

Februarja 1917 je Nikolaj II. zaradi velikega nezadovoljstva državljanov odstopil. Nasledil ga je premier Aleksander Kerenski, ki pa je bil v oktoberski revoluciji le osem mesecov kasneje odstavljen, Vladimir Lenin, arhitekt ruske revolucije, pa je postal glavni komisar. A nezadovoljstvo se ni ustavilo in skoraj takoj so po celotni državi vladali spopadi, zato so Leninovi glavni zavezniki začeli dirko za oblast v novonastali državi: med najvplivnejšimi sta bila Josip Stalin in Lev Trocki.

Trocki je bil priljubljen in karizmatični vodja, znan po svojih strastnih govorih, medtem ko je tihi Stalin raje utrdil svojo moč v zakulisju. Po Leninovi smrti leta 1924 je Stalin organiziral zavezništvo proti Trockemu. V naslednjih letih je Stalinu uspelo postati nesporni diktator Sovjetske zveze in Trockega leta 1936 najprej izgnal iz Moskve, nato iz komunistične partije in nazadnje iz Rusije. Trocki je pobegnil v Mehiko, kjer je bil po Stalinovem ukazu umorjen.

  • Katere like iz predstave bi lahko enačili z Nikolajem II., Leninom, Stalinom in Trockim?

Leta 1934 je bil v Leningradu umorjen Stalinov zaveznik, zaradi česar je Stalin začel svoje zloglasne čistke komunistične partije. Z izvedbo zaigranih sodnih procesov je uradno sodil članom partije, jih obtožil izdajstva (t.i. trockistične zarote) ter obsodil na takojšno smrt.

Kmalu zatem je ekonomsko načrtovanje Stalinove vlade zatajilo in propadlo in Rusija je začela ponovno trpeti zaradi naraščajočega nasilja, strahu in lakote. Stalin je svojega nekdanjega nasprotnika uporabil kot orodje za pomiritev bednega prebivalstva. Trocki je postal skupni nacionalni sovražnik in s tem vir negativne enotnosti.

  • Ali Napoleon uporablja podobne, če ne celo enake taktike kot Stalin?

Na tej povezavi si lahko preberete več o Orwellovem stilu pisanja, inspiracijah in življenjski poti, ki jih je popisala Tina Mahkota.

ANIMALIZEM


Kepca in Napoleon svojo družbo gradita na idejah starega Majorja in jih oblikujeta v celovit miselni sistem, ki ga imenujeta animalizem (referenca na komunizem), v katerem za človeka ni več prostora. Imenujejo ga animalizem.

Njihov družbeni sistem temelji na zapovedih, ki jih opominjajo, da se nikoli ne smejo počlovečiti:

Nobena žival ne sme nositi oblek.
Nobena žival ne sme spati v postelji.
Nobena žival ne sme piti alkohola.
Nobena žival ne sme ubiti druge živali.
Vse živali so enakopravne.

Zapovedi se združujejo pod krovnim sloganom »Štiri noge dobro, dve nogi slabo.«, ki jo večinoma uporabaljajo ovce, ko želijo umiriti prepire in vroče razprave o potezah animalizma.

  • Kaj se z zapovedmi dogaja med celotno predstavo?

  • Kakšno moč imajo, če sploh?

  • Razmislite, kako različne živali sprejemajo spreminjanje zapovedi.

  • Kaj se zgodi z družbo, ko pujsi nehajo upoštevati zapovedi? Ali se vam zdi, kot da se miselno vrnemo na začetek predstave?

Sčasoma pujsi vse zapovedi dopišejo tako, da opravičujejo in utemeljijo svoje vedno večje počlovečenje. To je ironični zasuk prvotnega namena sedmih zapovedi, ki naj bi ohranjale red znotraj kmetije tako, da bi se živali združevale proti ljudem in preprečevale, da bi živali sledile slabim človeškim navadam. Z revizijo zapovedi se pokaže, kako preprosto je politično dogmo, idejo spremeniti v propagando in kasneje diktaturo.

PROPAGANDA IN ZLORABA JEZIKA


Propaganda je javno načrtno širjenje različnih idej. Cilj propagande je vplivati na javno mnenje in s tem manipulirati z ljudstvom ter ponarejati dejstva.

  • Kako Napoleon širi svojo propagando? Katere načine uporablja?

  • Kakšno vlogo ima pri širjenju propagande Minimus? Kaj pa Cvilek?

  • Kje v predstavi ste lahko opazili manipulacijo z dejstvi?

  • Kaj predstavlja Sladkorna gora? Ali ima tudi krokar Mojzes propagandno vlogo?

  • Kakšno propagandno vlogo ima izgradnja mlina na veter (simbol večne manipulacije in izkoriščanja delovne sile)?

Pomemben vidik zgodbe je tudi vprašanje, kako lahko z jezikom manipuliramo kot z instrumentom nadzora. V Živalski farmi se prašiči postopoma sukajo in izkrivljajo retoriko socialistične revolucije, da bi upravičili svoje vedenje in ostale živali zadržali v nevednosti.

Živali srčno sprejmejo Majorjev vizionarski ideal socializma, a ko umre, prašiči postopoma izkrivljajo pomen njegovih besed. Posledično se zdi, da se druge živali ne morejo upirati prašičem, ne da bi nasprotovale tudi idealom upora. Do konca zgodbe se tako (po ponavljajočih se popravkih sedmih zapovedi, s čimer se dekriminalizirajo prašičje izdaje) razkrije glavno načelo kmetije: »Vse živali so enakopravne, a ene so enakopravnejše

Ta zloraba besede »enakopraven« in na splošno ideala enakosti je značilna za prašičjo metodo, ki z razvojem zgodbe postaja vse bolj drznejša.

  • Katera dejstva prašiči priredijo? Kaj zamolčijo?

  • Zakaj mislite, da so ravno prašiči tisti, ki prevzamejo oblast?

  • Ali mislite, da bi se zgodba razvila drugače, če bi Major preživel? Kaj pa, če bi državo vodil Kepca? (V razmislek: vsi uporabljajo propagandne in manipulacijske prijeme, v katerih prašiči vedno nadvladajo ostale. Major živalim govori s piedestala, Kepca prašičem nameni mleko in jabolka ... razlikujejo se le v metodi vpeljevanja svoje propagande.)

Živalska farma ponuja komentar k razvoju razredne tiranije ter človeški težnji po ohranjanju in ponovni vzpostavitvi razrednih struktur tudi v družbah, ki domnevno zagovarjajo popolno enakost. Zgodba ponazarja, kako se lahko razredi, ki so sprva enotni v boju proti skupnem sovražniku, kot so živali proti ljudem, notranje razdelijo, ko se ta sovražnik izloči.

  • Kako govorijo prašiči? Kakšen jezik uporabljajo, ko nagovarjajo prebivalce kmetije? Zakaj?

  • Katere besede ali besedne zveze stalno ponavljajo?

ATMOSFERA

  • Kako se vzdušje predstave spreminja od začetka pa do konca?

Sprva je ton predstave razigran in lahkoten, a z razvojem zgodbe postane grenak. Začetek nakazuje humorno zgodbo o ljudeh in počlovečenih živalih, ki pa se hitro sesuje v grozo in prelivanje krvi, a pri tem ne izgubi svoje preprostosti in igrivosti. S tem pa smešenje diktatorskih režimov postane še očitnejše in bolj poudarjeno.


PREBIVALCI KMETIJE

  • Kako bi opisali živali na kmetiji? Kakšne lastnosti bi jim pripisali? Ali je njihovo obnašajo značilno zanje?

  • Kateri od prebivalcev kmetije se v predstavi najbolj spremenijo?

  • Ali je kateri od prebivalcev nedolžen? Če je, kdo in zakaj?

Zgodba se ne osredotoča samo na upodabljanje oblastnikov, temveč tudi zatiranih živali. Lahkoverne, zveste in pridne živali ustvarjajo priložnost za skiciranje dejstva, da se zatiranje rodi ne samo iz motivov in taktik zatiralcev, temveč tudi iz naivnosti zatiranih, ki pa niso nujno sposobni doumeti zmote in niso dovolj obveščeni o celotnem stanju.

  • Razmislite, kako se različne živali odzivajo na samovlado pujsov. Kaj trpljenje Boksarja pove o njegovih karakternih značilnostih? Kako se odzivajo krave, petelin, kokoši, ovce, osli? Kaj pa mladi prašički?

  • Kaj vse vpliva na njihove odzive?

  • Zakaj se žival pujsom ne postavijo po robu?

  • Ali mislite, da so živali sposobne izvesti še en upor, tokrat proti prašičem?

  • Kakšno sporočilo nosi dejstvo, da pujsi na koncu začnejo sodelovati z ljudmi?

  • Razmislite o imenih prebivalcev (Major, Napoleon, Kepca, Boksar, Minimus, Cvilek). Kako si jih razlagate? Ali se strinjate, da njihova imena napovedujejo njihove vloge v revoluciji?

  • Pujsi veljajo za nainteligentnejše živali. Ali so zaradi inteligence sposobnejše od ostalih prebivalcev kmetije? Ali bi bila katera druga žival primernejša za vodstvo?


DEJAVNOSTI PO PREDSTAVI

  • Strip

Izberite si najljubši del zgodbe iz Živalske farme in ga tudi vi narišite v stripu.

  • Nadaljevanje zgodbe

Zapišite nadaljevanje zgodbe v obliki domišljijskega eseja. Kaj se zgodi z živalmi? Ali jih napadejo ljudje? Se morda čudežno vrne Kepca?

  • Govor

Tako Major kot tudi Kepca in Napoleon imajo zmagoslavne govore. Ti govori so mogočni, samozavestni in živali navdajajo z upanjem. Predstavljajte si, da na oblast pride katera od drugih živali. Napišite njen zmagoslavni govor.

  • Pravila igre

Na list papirja napišite vsa pravila, ki se jih morate držati v šoli. Sedaj jih poskusite prepisati tako, da bodo bolj ustrezala vašim željam.

  • Razredni vladar

V vašem razredu se je zgodil upor in učitelj je bil izgnan. Določili so vas za novega vodjo! Kako vodite razred? Katere zaveze boste uveljavili? Katerih pravil se bodo morali držati sošolci? Kako boste uveljavili mir? Kdo bo skrbel za propagando vaših idej?

Svojo vizijo zapišite v obliki miselnega vzorca.

  • Glasba

Prisluhnite, kako je Živalska farma navdihnila album Animals (1977) legendarne glasbene skupine Pink Floyd in uspešnico Disturbance At The Heron House kultne glasbene skupine R.E.M.

SLOVENSKI PREVOD


Živalska farma
je v slovenščini izšla že nekajkrat, zadnjič leta 2014 pri Mladinski knjigi. Podobno kot so že storili pri izdaji knjige Hlapec Jernej in njegova pravica Ivana Cankarja, so tudi to izdajo obogatili z interpretativnimi ilustracijami Petra Škerla, ki v črno-beli tehniki učinkovito približajo grozeče ozadnje zgodbe.

CELOVEČERNI ANIMIRANI FILM


Leta 1955 so po Orwellovem romanu v Veliki Britaniji posneli svoj prvi celovečerni animirani film. V projektu je sodelovala kar 70-članska ekipa, ki je za dokončanje filma potrebovala dobra tri leta! Kritike so filmu priznavale umetniško odličnost, očitale pa so mu potvarjanje originalne literarne predloge. Danes vemo, da je bil scenarij za film izpostavljen močni cenzuri, zaradi česar se je razlikoval od Orwellove ideje.

1984


Časovni in vsebinski naslednik Živalske farme je Orwellov distopični roman 1984 iz leta 1949, v katerem skozi koncept vedno prisotnega in vsevidnega Velikega brata izriše še eno podobo totalitarne države in krutega režima v ne več tako fantazijski prihodnosti, v kateri človek ostane brez zasebnosti. Roman je Orwellovo zadnje delo in velja za njegov največji literarni dosežek.

O distopičnih družbah in propadlih poskusih samovladah sta v svojih antiutopičnih romanih pisala tudi Aldous Huxley (Krasni novi svet) in William Golding (Gospodar muh).

Spletno pedagoško gradivo je pripravil Benjamin Zajc.