Snežna kraljica

Na začetku zgodbe na svetu vlada večna zima. Nastopila je, ko se je iz človeške brezčutnosti ustvaril oblak, se dvignil visoko na nebo ter zastrl sonce, da njegova svetloba in toplota nista mogli več prodreti do Zemlje ter so zamrznili reke in jezera ter tudi srca ljudi. Na severu, kjer se snežinke nikoli ne stopijo, se je iz ledu rodila Snežna kraljica, bitje, ki uteleša vse razsežnosti tega letnega časa. Vse, česar se je dotaknila, se je spremenilo v led in se pogreznilo v večni počitek. Pa vendar je Zemlja hrepenela po radoživosti, ki so jo nekoč davno prinašali pomladno sonce, poletni vetrc in pljuskanje valov ter barvitost jesenskega listja. Le srčna toplota medsebojne ljubezni ljudi bi lahko ponovno prebudila naravni krogotok letnih časov. 

V ta mrzli svet sta rojena deklica Gerda in deček Kaj, najboljša prijatelja, ki vse dneve preživljata skupaj. Ob njunem rojstvu ptice zasadijo vrtnico; ta kot čudež uspeva na balkonu, ki povezuje njuni stanovanji, med njunima oknoma, tako kot ljubezen povezuje njuni srci. Gerda je čuteča, bistra deklica, ki je močno povezana z naravo, Kaj pa po bežnem srečanju s Snežno kraljico postaja vse bolj fasciniran z razumom ter vse bolj zamišljen. Odtuji se od Gerde, saj se mu zdi njeno doživljanje otročje; kjer ona čuti veselje in občuduje lepoto snežink, on vidi le simetrijo, fraktale, ki nastajajo po zapletenih matematičnih zakonih. Jezi ga, da snežinke niso popolne, ker niso večne. Po njunem prepiru Kaj oddrsa vse do Severnega kraljestva, domovanja Snežne kraljice. Ta mu s poljubom na čelo izbriše spomin in zamrzne srce. Kaj se pogrezne v večno zimo in se prepusti proučevanju snežink, ki se na severu nikoli ne stopijo. Vsi mislijo, da je Kaj umrl, Gerda pa od ptic izve, da je še vedno živ. Odločena, da ga poišče, odide na pot.

Premiera: september 2025, Šentjakobski oder LGL

Saša Eržen je dramatičarka in scenaristka, ki se posveča pisanju za otroško in mladinsko občinstvo. Njena dramska dela uprizarjajo doma in v tujini; med najodmevnejšimi so predstava Ti loviš! v Lutkovnem gledališču Ljubljana (2012), za katero je leta 2017 na mednarodnem lutkovnem festivalu Zlata iskra v Kragujevcu prejela posebno nagrado za dramsko besedilo, Tista o bolhah v SLG Celje (2020), Želodkova skrivnost (2022) ter Čriček in mravlja (2023) v Lutkovnem gledališču Maribor in družinski muzikal Naša familija (2024) v koprodukciji Gledališča Koper, SSG iz Trsta in HNK Ivana pl. Zajca iz Reke. Je avtorica scenarija za celovečerni film Kapa (2022), ki je prejel številne nagrade, med drugim za najboljši otroški film na Sarajevskem filmskem festivalu. Napisala je več kot šestdeset scenarijev za oddaje otroškega in mladinskega programa RTV SLO Zajček Bine, Studio Kriškraš, Firbcologi (2010–2024).

Yulia Kristoforova je gledališka in radijska režiserka. Leta 2016 je z režijo uprizoritve Fedra (igra o odsotnosti) diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Njena vizualno bogata in estetsko izčiščena režijska poetika temelji predvsem na raziskovanju človeške duševnosti in poglobljenem delu z igralci. Med njenimi režijami, ki segajo od gledališča za najmlajše pa vse do opere, velja omeniti gledališko predstavo Gospa BovaryNebojše Pop-Tasića (SNG Nova Gorica, 2015), za katero je prejela Borštnikovo nagrado za najboljšo režijo. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je pred Snežno kraljico režirala že pet predstav: Bezgova pravljica (2013), Sva. (2014), Peter Pan (2017), Mali princ (2019), Čarovnik iz Oza (2021).