Brane Vižintin

V 90. letih je bil soustanovitelj treh različnih neinstitucionalnih lutkovnih gledališč, ki so pomembno preoblikovala slovensko lutkarstvo. To so Gledališče lutk Konj Jana Zakonjška in Silvana Omerzuja, Freyer teater Edija Majarona in Gruppa Ultra, prvo alternativno lutkovno gledališče pri nas. Uprizorili so več kot petnajst lutkovnih predstav, med njimi: Napravite mi zanj krsto (1993), Don Juan (1996), Podgane (1996), Barbika (1997), Kralj Ubu (1999), ki so izstopale po virtuozni animaciji, avtorskih pristopih ter uprizoritveni domiselnosti. S svojo drznostjo so radikalno pometle s predsodki, da je lutkovno gledališče namenjeno zgolj otrokom, pripomogle k prepoznavnosti slovenskega lutkarstva v tujini ter močno vplivale na produkcije institucionalnih gledališč.

Leta 1999 se je zaposlil v Lutkovnem gledališču Ljubljana, kjer je oblikoval že več kot 150 vlog. Redno ustvarja tudi kot režiser lutkovnih predstav in občasno tudi kot scenograf. Je eden največjih mojstrov lutkovne animacije pri nas. Je specialist za različne lutkovne tehnike in njihove zakonitosti ter različne možnosti kreativne rabe in animacije. Kot svetovalec za animacijo oziroma asistent režije je tudi zato sodeloval pri več kot sto predstavah doma in po svetu. Redno je predaval animacijo na Umetniški akademiji v Osijeku in kot izredni profesor animacijo ter igro z lutko na ljubljanski AGRFT. Pogosto je gostujoči predavatelj na različnih lutkovnih akademijah, seminarjih in tečajih. Izkušnje ima tudi na področju terapevtskega dela z lutko s problematičnimi mladostniki, otroki in mladostniki s posebnimi potrebami ter na področju individualne lutkovne interakcije s terapevtskim učinkom z osebami po pridobljeni možganski poškodbi.

Je dobitnik številnih mednarodnih in slovenskih nagrad, med drugim Župančičeve nagrade.