0–15

Vzgojeni smo bili, da na Amazonke gledamo kot na mitske bojevnice starodavnih časov, ki so lahko hkrati močne, neodvisne, smrtonosne in zaželene, kot na nadnaravno družbo mogočnih žensk, stkanih iz niti domišljije. Ampak kaj pa, če so bile resnične?

Angeli je predstava za najmlajše, ki temelji na izbranih pesmih iz zadnje pesniške zbirke Toneta Pavčka. Angele utelešata razposajena in nežna igralka in glasbenik, ki skoraj iz nič ustvarjata raznolike like, pokrajine in pesmi. Poezija, ki na papirju kliče odrasle, v uprizoritvi snuje svet za najmlajše, poln igre, smeha, domiselnosti, sanjaštva in ustvarjalne norosti, s čimer pa ponuja ogledalo notranjemu otroku v vsakem izmed nas. Angeli nas tako kličejo, da jih v vsakdanu ne bi pozabili, da bi se k njim vztrajno vračali in bivali v njihovi bližini in pod njihovim okriljem.

Lutkovno predstavo po romanu Marka Sosiča Balerina, Balerina bo režirala mlada, večkrat nagrajena litovska režiserka Jūratė Trimakaitė. Uprizoritev nastaja v francoski produkciji. Pri nakupu vstopnic bodite pozorni, saj so ločeno v prodaji vstopnice za angleško in slovensko verzijo.

Bi se gnetli na tej metli? je še ena v dolgi vrsti uspešnic uigranega in izredno uspešnega tandema – škotske pisateljice Julie Donaldson, že skorajda stare (ali pač lepše – dobre –) znanke odra Lutkovnega gledališča Ljubljana, in njenega zvestega sodelavca, nemškega ilustratorja Axla Schefflerja, avtorjev znamenitega Zverjasca in Zverjaščka.

Predstava, ki je namenjena predvsem otrokom iz prve triade osnovne šole, prinaša mlajšim osnovnošolcem prijazno interpretacijo znane zgodbe iz romana Bleščivka. Bleščivka je urejeno stanovanjsko naselje s klopcami in igriščem, za njegovim robom pa se razteza Divja Bleščivka. Tja Bleščivčani ne hodijo! Raje na domačem igrišču opazujejo ptice in klepetajo.

Bobek in barčica je klasična pravljica Anje Štefan o dečku Bobku, ki živi ob jezeru. Povodi spušča svoje male barčice in sanjari,da je kapitan ... Ko najde pravi čoln, želi z njim odpluti po jezeru. Pogumno sede vanj, a takoj ko zapluje, so tu že miška, žabica, za njo zajček, lisica in medved. Jih ni za čolniček malo preveč? Kako se bo to končalo?

Čarovnik iz Oza je zgodba o nenavadnem potovanju po deželi Oz, na katerem glavna junakinja Doroteja spozna tri prijatelje, ki se ji pridružijo v iskanju vsevednega, vsevidnega in vsemogočnega čarovnika Oza.

Predstava o deklici, ki mora od doma in se na poti srečuje s spoznavanjem sveta in sebe, izhaja iz znane in pretresljive arhetipske teme o desetem otroku istega spola, ki mora od hiše. Uprizoritev mlado občinstvo nagovori prek univerzalnih tem samote, strahu, a tudi upanja, poguma in magičnosti, ki jih doživlja deklica, ko se sama znajde na nepredvidljivi poti. Kot samostojni »otrok popotnik« se spoprijema z izzivi odraščanja in oblikovanjem svoje identitete.

Ko se Emil Tischbein na železniškem peronu v Neustadtu poslovi od svoje mame, zagotovo niti ne sluti, da se bodo njegove počitnice v Berlinu spremenile v napeto detektivko. Na vlaku mu lopov Grundeis namreč izmakne dragocenih sto štirideset mark in Emil se odloči, da bo denar, ki ga je mama tako težko prislužila, dobil nazaj. Sam samcat zasleduje roparja po neznanem velemestu, in ko se že zdi, da se bo njegov lov klavrno končal, mu na pomoč priskočijo zelo posebni berlinski fantje. S svojimi novimi prijatelji, z malo sreče, veliko srčnosti in – kdo bi si mislil! – z buciko se zgodba razplete tako, kot je najbolj prav.

Predstava govori o dečku, ki živi na kmetiji blizu mesta. Poleg drugih domačih živali imajo na kmetiji tudi mladega konja. Nekega dne gre deček z družino na sejem in tam nepričakovano vidi konjske dirke. Zmagovalec za nagrado prejme velik svetleč pokal! V dečku se zbudi neustavljiva želja po zmagi. Da bi lahko nekega dne tudi sam nad glavo dvignil takšen pokal, začne s svojim konjem vztrajno trenirati. Uprizoritev tematizira pomen prijateljstva v nasprotju z neustavljivo željo po zmagi. Koliko je vredno žrtvovati, da bi dosegli svoj cilj?

Gora je lutkovna predstava, ki mitsko zgodbo o nastanku mesta Nova Gorica oziroma mest Nova Gorica in Gorica predstavi skozi optiko cikličnosti življenja in bivanja.

V letu 2025 bomo na program uvrstili »lutkotečno« predstavo Gugalnica, ki je nastala konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Osnova zanjo je bilo znano besedilo Franeta Puntarja, ki ga je z likovno podobo hrvaškega mojstra Zlatka Boureka režiral legendarni lutkovni režiser Edi Majaron. Pod režijo posodobljene priredbe se podpisuje Brane Vižintin.

Zgodbo Trije, ki si želijo h kralju Magnusa Millsa je ustvarjalna ekipa vzela za izhodiščno točko, s katere se z glavnim junakom Gregorjem, odpravimo na lutkovni vestern, popotovanje po puščavi in odkrivanju tega, kaj si zares želimo.

Kamišibaj je edinstvena japonska oblika pripovedovanja kratkih zgodb ob slikah na miniaturnem lesenem odru, ki (najmlajšim) gledalcem ponuja intimno gledališko izkušnjo. Igralke in igralci Lutkovnega gledališča Ljubljana so med koronskim zaprtjem gledališč pod mentorstvom Jelene Sitar Cvetko ustvarili več kratkih kamišibajskih predstav, ki jih odigrajo eno za drugo. Miniaturne uprizoritve, ki smo jih ljubkovalno poimenovali kamišibajčki in jih igralci podajajo v neposredni bližini občinstva, so samosvoje, avtorsko raznovrstne in nekatere nagrajevane na slovenskih in mednarodnih festivalih. Vrstni red in predstave menjamo, najmlajšemu občinstvu pa navadno predstavimo naslednje:

Videk je štiriletni deček, ki živi v številčni družini. Kot najmlajši otrok vedno zadnji dobi srajčico, ki pa je vedno najbolj ponošena. Nekega poletja si jo strga, ker pa so doma revni, zanj nove srajčice ni. Žalosten je in napol nag. Tedaj pa mu pridejo na pomoč živali! Ovčka da volno, pajek stke blago, rak blago razreže, ptiček ga sešije. Videk kmalu dobi prekrasno novo srajčico in ves vesel steče domov, da bi jo pokazal.

V svetu mitoloških in pravljičnih bitij se godijo velike spremembe, še zlasti med tistimi, ki so še nedavno veljali za zlobne(že): zle čarovnice so postale priljudne in zabavne; okrutni velikani so postali prijazni; krvoločni vampirji so se spremenili v strastne ljubimce in živijo v romantičnih predstavah sodobnih najstnikov. Je to odsev sprememb v sodobni družbi?

Mala čarovnica je stara šele sto sedemindvajset let ... kar je za njen poklic še zelo malo. V svoji čarovniški hiši sredi gozda živi sama, družbo ji dela krokar Abraksas. Starejše čarovnice se vsako leto na kresno noč zberejo na gori Klek in celo noč plešejo. Mala čarovnica pa je premlada, da bi se plesa udeležila, a se odloči, da se bo vseeno prikradla in se pridružila zabavi. Botra Ropotavza jo razkrije in ker je Mala čarovnica prekršila pravilo, mora v enem letu dokazati, da je lahko »dobra« čarovnica.

Uprizoritev nam predstavi svet skozi oči ameriške biologinje in zoologinje Rachel Carson, ki je ena od ključnih oseb za vzpostavitev okoljevarstvenega gibanja po svetu. V predstavo je vpletla svojo življenjsko zgodbo in tudi svoje revolucionarne ideje.

Medo in Pujsi sta iz revije Cicido in istoimenskih slikanic skočila še na gledališki oder in zaživela v lutkovni predstavi za najmlajše. Najboljša prijatelja tudi v gledališki uprizoritvi živita skupaj. Njun dom je mala hiška na vrhu stolpnice, pod katero je njuno najljubše otroško igrišče.

Medved in mali je na videz preprosta zmešnjava. Nekega dne se iz izgubljenega jajca izleže raček, ki že od samega začetka misli, da je medved. Medvedov obraz je namreč prvo, kar zagleda. Za črkami zgodbe in drevesi namišljenega gozda se skriva nekaj izjemno bistvenih vprašanj o sobivanju in sprejemanju drugih. Ali je vse, kar je videti drugače, tudi zares tako drugačno od nas samih? Koliko svojega časa in pozornosti smo pripravljeni nameniti odnosom z drugimi ljudmi?

Uprizoritev si za svojega protagonista izbere Sivčka, oslička brez repa, ki v svojem domovanju praznuje rojstni dan. V prostoru, polnem predmetov, ki nosijo takšne in drugačne spomine, se počasi začne snovati pustolovščina glavnih junakov znane zbirke zgodb. Pu, Pujsek in Tiger se odpravijo na pot iskanja popolnega darila za svojega prijatelja, za katerega se na prvi pogled zdi, da ničesar ne mara in ničesar noče. In čeprav, kot pravi Tiger, je »včasih težko imeti rad, ko ti manjka, kar je nujno«, druščina strne svoje glave in prek domišljije in sočutja Sivčkovo žalostno pribežališče spremeni v prostor prijateljstva in ljubezni.

Mišek Julijan (2019) je slikanica o samotarskem mišku Julijanu s prestižno nagrado Waterstone ovenčanega pisatelja in ilustratorja Joeja Todd-Stantona. Mišek svoje dneve raje kot v družbi sosedov in drugih prebivalcev svojega okoliša, preživlja sam. In takšno življenje mu je popolnoma všeč. Vse pa se spremeni, ko v njegovo stanovanje povsem po naključju pride lisica.

Moby Dick je lutkovno glasbeni spektakel za mlade mednarodno priznane norveške režiserke Yngvild Aspeli, ki jo je navdahnila brezčasna klasika ameriškega pisatelja Hermana Melvillea iz leta 1851. Vnemirljiva zgodba o lovu na velikanskega belega kita je eno največjih del svetovne literature. Je zgodba o mornarju, ki vodi vojno proti bitju, tako velikemu, nevarnemu in neznanemu, kot je morje samo. Kdo bo zmagal? Človek ali narava?

»Slišim ga, dedek, slišim ga …« odvrne Toni, ko ga dedek pozove, da zapre oči in prisluhne dihanju češnjevega drevesa. Toni sliši šelestenje listov, ki jih premika veter, sliši ječanje vej, ptičje petje, sliši življenje ...

Po Zverjascu in Zverjaščku, ki sta premagovala strah v gozdu, polnem plenilcev, in raznih dogodivščinah prav nič zlobne čarovnice v Bi se gnetli na tej metli, je v Lutkovnem gledališču Ljubljana zaživela nova uspešnica svetovno priznane škotske avtorice Julie Donaldson in nemškega ilustratorja Axla Schefflerja Najprisrčnejši velikan. V režiji Jaka Ivanca, dramatizaciji Jureta Karasa in z avtorsko glasbo Davorja Hercega igrivo upodablja bogastvo medsebojne pomoči in nesebičnosti.

Predstava govori o deklici, ki se znajde v osrčju vojne. Skozi njene oči spremljamo spreminjajoče se mesto, polno grozot, nasilja, strahu, a tudi – upanja. Mesto preletavajo grozeča letala, ulice so izpraznjene, hrane na policah v trgovini ni več. Šola je zaprta. In vsake toliko se čisto blizu zaslišijo streli. Njeno okolje se je postopoma spremenilo. Postalo je nevzdržno. Deklica želi oditi v deželo, kjer bi ji lahko bilo lepše. Oditi želi nekam drugam, daleč stran od vojnih grozot. »Zjutraj sem se zbudila, si kot po navadi umila zobe, pojedla zajtrk in odšla v šolo. Vse je bilo kot običajno. In še včeraj sem se na dvorišču igrala s prijateljicami. Zdaj je vse drugače. Na dvorišče ne smem več. Prenevarno je. In ko se zasliši grmenje, moram z mami steči v klet. Tudi svojih prijateljev ne vidim več. In šole je konec. Zaprli so jo.«

Stari risar živi sam. Nikomur ne odpre vrat in nikoli ne zapusti svojega stanovanjca. Njegovo življenje je posivelo. Nekega dne si iz starega papirja začne izdelovati skodelico. In potem še čajnik in cvetje ... Iz predmetov okoli sebe začne snovati magični domišljijski svet, v katerem ni več tako osamljen. Njegovo sobo prebudijo podobe ljubezni in topline, risar pa končno zbere pogum, da odpre vrata in v svoj dom spusti barve.

Otroci gledalci je razstava ilustracij priznanih ustvarjalcev, ki je nastala v sklopu projekta Ustvarjalne Evrope Mapping.

Vse se začne s semenom. In željo, da bi iz njega nekaj zraslo. S skrbjo in pozornostjo seme kmalu vzklije iz zemlje, zraste v cvet in vzcveti. Iz njega pa v svet vstopi majhno bitje, polno vihrave radovednosti. Bitje, ki ni večje kot palec.

Zgodba o Petru Panu je zgodba o večnem odraščanju. Peter Pan si želi za vselej ostati otrok, saj je prepričan, da nas odraščanje oropa domišljije in postanemo dolgočasni. Gre za eno najbolj znanih in slovitih pravljic na temo odraščanja, spoznavanja novih občutkov in sprejemanja odgovornosti, pri tem pa je obdana z veliko mero čarobnosti in simbolike. Peter Pan se noče postarati, noče niti zrasti, želi si leteti, se bojevati s kapitanom Kljuko in raziskovati deželo Nije. Ta prebrisani in poskočni fant osvaja otroško domišljijo in srca po vsem svetu že več kot sto let, njegova podoba pa je zaživela že v mnogih filmih, muzikalih, predstavah in knjigah.

Pisma z roba gozda je igriva in sodobna zgodba, ki je osredotočena na učenje pisanja in komunikacije.

Glasbena predstava nas popelje v poetični svet sanj in igrivih nočnih iluzij, ki se zgodijo »speči« štiričlanski družini pod taktirko nagajive (polne) Lune.

Senčno predstavo Račka, Smrt in tulipan je navdahnila slikanica z originalnim naslovom Ente, Tod und Tulpe (2007) nemškega pisatelja in ilustratorja Wolfa Erlbrucha. Njegove slikanice odlikujeta jasno in preprosto oplemenitenje življenjskih dogodkov z rahločutno obzirnostjo ter predelovanje filozofskih tem z lahkotno poetično prozo, ki jo prežema humor. Vedro, rahločutno, a hkrati duhovito nas soočajo s težkimi temami, o katerih otroci radi sprašujejo, odrasli pa se jim večkrat najraje izogibamo.

Reči so rumene, zelene, rdeče. Lahko so pri miru ali vrteče. Nekatere so zvite v res čudne oblike. Lahko imajo črte, lahko imajo pike. Meni pa so fine, tiste mehke kot blazine. Res veliko je reči, jim ni konca videti! Reči »reči«, če jih vidiš tudi ti!

Lutkovna predstava Samson in Roberto: Fjordski razgled je nastala z adaptacijo dveh knjig iz serije Samson in Roberto norveškega pisatelja Ingvarja Ambjørnsena: Dediščina po stricu Rin-Tin-Taju in Vražje vrane, ki sta uvrščeni na predlagani seznam del za slovensko bralno značko prve in druge triade osnovne šole.

Najbolj slavna slovenska marioneta je Sapramiška. Slovenski otroci si ne morejo predstavljati odraščanja brez pravljic Svetlane Makarovič. Po njenih literarnih predlogah so nastale mnoge lutkovne predstave, ki so osvojile mlade gledalce. Prebrisana in hrabra Sapramiška velja za največjo slovensko lutkovno uspešnico. Najbolj znana gledališka uprizoritev je tista, ki je doživela premiero leta 1986 v Lutkovnem gledališču Ljubljana (režija Nace Simončič) in je neprekinjeno na sporedu do danes. Sapramiška je dokaz, da današnje otroke pritegnejo tudi bistveno manj spektakularne reči kot sodobna tehnologija, ki pa so tekstovno in izvedbeno prepričljive.

3. decembru, ko v spomin na rojstvo našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna slovenske kulturne inštitucije odprejo svoja vrata, vas vabimo na voden ogled našega gledališča.

Nekega večera, ko se Črt odpravlja spat, zagleda skrivnostno senco, zdi se mu, da vidi zmaja. Ne moti se. Istega večera dvojčka Kaj in Iza najdeta skrivnostni zemljevid, ki ga pokažeta Vidu, Črtovemu najboljšemu prijatelju. In kot bi trenil se štirje enajstletniki znajdejo sredi napete pustolovščine.

Sovica Oka, ki s svojo preprosto dramaturgijo in iskrivimi dialogi posega v svet otroške igre, domišljije, muhavosti in domišljavosti, je prvo besedilo Svetlane Makarovič za otroke, uprizorjeno v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Svetlana Makarovič je ustvarila prisrčno, ljubeznivo in poetično zgodbo o mali, kapriciozni sovici Oki, ki se odloči, da ne bo več navadna, nočna ptica, temveč dnevna sova. Luna jo sicer želi pregovoriti, a nič ne pomaga. Zjutraj, ko sovja družina zleze v posteljo, si Oka natakne sončna očala in razposajeno poleti v beli dan. Na svojem preletavanju sreča vrsto živali ... Sledijo dogodivščine – tudi nevarne!

Škrt škrt kra čof! je nežna pravljica za najmlajše, kjer se prepletajo močna čustva in bogata domišljija. Žabec Jerko se boji iti spat. Kaj je ta zvok – škrt škrt kra čof – ki se sliši pod njegovo posteljo? Jerkov oče ga poskuša prepričati, da ni ničesar, česar bi se moral bati. Vse dokler se sam ne uleže v posteljo in tudi njega zbudi skrivnostni zvok noči.

Štiri črne mravljice je zbirka kratkih prilik o štirih mravljicah, v katerih je vsega ravno prav – poezije, humorja, ritma, besed, rim, topline in modrosti. Polne so drobnih užitkov in duhovitih prigod, ki porajajo meditativne razmisleke in prebujajo z bistroumno poanto. Kaj srečajo mravljice, ko se odpravijo v medvedji brlog, da bi srečale medveda? Medveda ne, pač pa pamet.

Znana ljudska pravljica o bremenskih godcih je bila uveljavljenemu lutkovnemu ustvarjalcu Matiji Solcetu izhodišče za živahno in prijazno glasbeno-lutkovno predstavo. Štiri živali se, tako kot v znani pravljici, odpravijo na pot in v mestu presenetijo ljudi s svojo glasbo.

Tajno društvo PGC je legendarno zimzeleno besedilo, otroška klasika. Nastalo je leta 1958 izpod peresa slovenskega pisatelja Antona Ingoliča, enega prvih avtorjev, ki je po vojni črpal iz resničnega življenja mladih in v njihovih nevsakdanjih dogodivščinah obravnaval njihove probleme. S priljubljenim in znamenitim tajnim društvom Pingoclavulusom oziroma krajše PGC-jem so odraščale različne generacije otrok, prvič pa je Tajno društvo PGC v sodobni interpretaciji zaživelo tudi na našem odru.

Veseloigra s tekom in petjem za najmlajše v režiji celovitega lutkovnega umetnika Silvana Omerzuja je likovno izčiščena, glasbeno navdušujoča, igriva in dinamična. Na preprosto sestavljivem odru z lesenimi lutkami in rekviziti se pred gledalci odvije napeta in prav do konca zanimiva tekma med sosedoma, ki postaneta prijatelja. Duhovito besedilo je zapisala pisateljica mlajše generacije Saša Eržen, ki se je s slikanico Tista o bolhah lani uvrstila med pet finalistov za nagrado izvirna slovenska slikanica.

Timbuktu je tam, kjer se spečeš, pa ti kakšna roka ponudi obkladek prej, ko rečeš ajs!

Vsak človek, vsaka žival in vsaka stvar ima dušo. To razumejo predvsem nam nerazumljiva, pozabljena, a še vedno živeča ljudstva, ki v rokah držijo niti obstanka kolektivnega nezavednega kulturnega spomina. Predstava sloni na motivih laponskih pripovedi in ljudskega izročila izginjajoče kulture. Od njih lahko izvemo in se ob njih zavemo, da obstajajo tudi drugačni načini komunikacije, kot je jezik.

Tunel je nenavadna predstava, ki išče udobje v temi in svetlobo odmerja kot slastno sladico. Sprva se zdi, da je svetlobo mogoče nadzorovati, teme – neznane, nevarne – pa ne. Vendar se v predstavi situacija kaj kmalu obrne – z žličko poguma in ščepcem sodelovanja lahko brez skrbi uživamo v temi, kot si jo po mili volji sami odmerjamo.

Lutkovna miniaturka iz kovčka za najmlajše (2+) temelji na dogodivščinah Turlututuja, lika, ki ga že več let razvija priznani francoski ilustrator in avtor Hervé Tullet. Turlututu je živahen, dinamičen, navihan in prisrčen lik, ki iz slikanice prestopi na oder in se takoj izgubi. Na poti iskanja se gledalci znajdejo v domišljijskem svetu, kjer se začnejo dogajati čudežne gledališke stvari. Otroci postanejo aktivni akterji predstave, v kateri z režijskimi, interpretacijskimi in tehničnimi domislicami zaživi lutkovnost v vsej svoji razsežnosti.

Mila, glavna junakinja novega slovenskega lutkovnega dramskega besedila, se z očetom in mamo pripelje na obisk k babici, ki ima danes rojstni dan. Ampak – ojoj! – kovček z darili so pozabili na železniški postaji, torto pa doma v hladilniku. Oče in mama se poženeta v lov za pozabljenimi rojstnodnevnimi pritiklinami, Mila pa je prepuščena svoji iznajdljivosti in domišljiji. Sklene, da bo torto spekla sama, in pustolovščina se začne. Knjiga receptov, padec z jablane v naročje dedkovih spominov, obisk glasnega kokošnjaka, temačne podstrehe in starega čebelnjaka so zabavne postaje na Milini poti do sladkega cilja. In hkrati priložnosti za raziskovanje okolja, narave, družbe, spominov.

Program Z odra v muzej vas najprej vabi na predstavo v Lutkovno gledališče Ljubljana, potem pa še na ogled Lutkovnega muzeja, ki je našel prostore na Ljubljanskem gradu.

Miška je lačna. Lakoto ji, tako kot vsaki miški, najbolje potešijo lešniki. Takšni najslajši, ki rasejo v gozdu. Gozd pa je poln najrazličnejših lačnih plenilcev. Tu je prihuljena in zvita lisica, pametna in samozavestna sova ter zapeljiva in vitka kača – vse bi jo rade za večerjo. Da bi se jih rešila uporabi domišljijo in pamet. Izmisli si zverjasca: „Ima postrani kremplje, grozne obrvi, čekane, pomarančne oči, črn jezik v gobcu …, najraje pa je lisice na žaru, sladoled, namočen v sovjem soku, in pražene kače.“ Lisica, sova in kača se prestrašijo in hitro najdejo takšno ali drugačno opravilo, češ da se jim mudi domov. V resnici pa jih je strah. Že se zazdi, da je miški uspelo prelisičiti živali, ko se v zgodbi zgodi nov preobrat. Pred miško stoji pravi zverjasec – prav takšen kot ga je oblikovala v svoji domišljiji. Torej resnično obstaja? In zelo zelo je lačen. Bo miška dovolj iznajdljiva, da bo ugnala tudi njega?

Zverjašček je nadaljevanje Zverjasca, velike uspešnice Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki je bila premierno uprizorjena aprila 2013. Obe slikanici je napisala angleška avtorica Julia Donaldson. Zverjasec (The Gruffalo, 1999) je pravi mednarodni založniški fenomen, saj je bil preveden v 50 jezikov, po vsem svetu pa so ga prodali v več kot štirih milijonih izvodov. Zverjašček (The Gruffalo's Child) je njegovo nadaljevanje, izšel je leta 2004 in ni prav nič manj slaven in znan od predhodnika.

Leta 1936 je izpod rok češkega lutkarja Jana Malíka nastala ena najbolj igranih lutkovnih iger na svetu. Žogica Marogica, v Lutkovnem gledališču premierno uprizorjena leta 1951, sodi med tiste lutkovne predstave, ki so preživele številne ustvarjalne, modne in modernistične tokove razvoja lutkovne umetnosti, saj je v svoji prvotni podobi doživela več kot 1371 ponovitev, ogledalo pa si jo je 155.000 gledalcev. Dedek s svojo lajno, babica z bobnom in nagajiva Žogica Marogica vedno znova osvojajo mlado in staro občinstvo.