LGL v novi sezoni 2020/21

Lutkovno gledališče Ljubljana s 13 premiernimi uprizoritvami, ki jih napoveduje v sezoni 2020/21, razstira brezmejna vprašanja o delovanju narave, spodbuja našo domišljijo in navdihuje mlade gledalce za umetnost. Svoboda, problematika antropocentrizma oziroma vpliv človeka in tehnologije na ekosistem, minljivost, distopični scenariji, kompleksnost in neurejenost sveta so glavne teme prihajajoče sezone.

Prva premiera v novi sezoni Rumena luna je bila odigrana v Gledališkem in plesnem centru Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazija Ljubljana, ki je tudi koproducent predstave. Ljubezensko zgodbo škotskega dramatika Davida Greiga je prevedla Tina Mahkota, predstavo za mlade pa je režiral Primož Ekart. V predstavi poleg članov igralskega ansambla Lutkovnega gledališča Ljubljana igrajo še štirje mladi igralci, dijaki in študenti.

Sledila je premiera lutkovne predstave za odrasle Tihožitje, v kateri se režiser Tin Grabnar z radikalnimi uprizoritvenimi pristopi sprašuje, kaj je notranja sila, ki ji pravimo življenje? Kako razumeti pojav in način obstoja ter kako razumeti njegovo nasprotje – smrt? In navsezadnje, kaj pomeni to življenje odvzeti? Predstava nastaja v koprodukciji z zavodom Flota.

Obisk je ganljiva in rahločutna zgodba o prijateljstvu, osamljenosti, strahovih in monotonosti nemške avtorice in ilustratorke Antje Damm, ki jo bo na oder postavila režiserka Ivana Djilas. Lutkovna redstava bo namenjena otrokom od 4. leta dalje.

Iz pretekle sezone se v novo premika uprizoritev Najprisrčnejši velikan, znamenitega tandema Julia Donaldson in Axel Scheffler, ki ju mladi obiskovalci Lutkovnega gledališča Ljubljana poznajo že po predstavah Zverjasec, Zverjašček in Bi se gnetli na tej metli? Tudi tokrat bo režija v rokah Jake Ivanca.

Režiser Miha Golob pripravlja predstavo za otroke od 5. leta dalje Peskovnik, v kateri bo civilizacija prikazana s preprostimi načeli otroške igre od »stvarjenja« prostora prek naselitve in ureditve skupnega sistema.

Režiser Primož Ekart v predstavi Sindrom KH motiv vzame za navdih, da spregovori o občutljivosti trenutkov iztekajočega se človeškega življenja, ki so polni intenzivnih spominov in obračunov s samim seboj ter svetom. 

Pustolovska pripoved o neusmiljenih lovcih na slovečega belega kita Moby Dick obravnava boj med človekom in naravo, razmerja med živim in neživim, med sinergijo. Lutkovna predstava nastaja v francosko-norveško-slovenski koprodukciji, premiero pa bo doživela oktobra v norveškem Norland Visual Theatru.

Zvezdni prah je fantastično potovanje skozi svet sanj, v katerem je vse nemogoče mogoče. Režiserka Mala Kline bo gledalce nagovarjala z intenzivnimi odrskimi podobami, zvočnimi pokrajinami in glasbo.

Predmetno-glasbeni kabaret Kositrni vojak nastaja na podlagi pravljice Hansa Christiana Andersena in v priredbi Matije Solce, ki bo tudi režiser uprizoritve. Gre za zgodbo o ljubezni, ki ima mnogo izrazov in se kaže v različnih nenavadnih oblikah. Je nekakšen vizualni kontrapunkt različnih glasovnih fraz, zgibanka ritmiziranega besedila ter animiranih predmetov in pozabljenih igrač.

Predstava Mizoginija obravnava sovraštvo do žensk, zaradi tega, ker so ženske, ter se sprašuje, ali se danes lahko tej zgodovinski vednosti in podstati zares izognemo. Lutkovno predstavo za odrasle bo na podlagi besedila Nebojše Pop Tasiča režiral Silvan Omerzu.

Predstavo Megloprejka ali zgodba o praznini je navdihnila slikanica znane francoske avtorice Agnès de Lestrade in ilustratorke Valerie Docampo. Z nežno senzibilnostjo in simboliko razpira temeljno človeško potrebo slehernega človeka po prikrivanju stisk in žalosti. Režija Tamara Kučinović.

Na odru Lutkovnega gledališča Ljubljana bomo v tej sezoni videli tudi znamenitega Čarovnika iz Oza, ki nas bo spomnil na nujno povezovanje posameznika v skupnost, šele znotraj katere lahko uresniči svoje darove in le tako postane celovit ter osmišljen. Glasbeno predstavo za otroke bo režirala Yulia Roschina. 

Ob koncu sezone v Lutkovno gledališče Ljubljana ponovno prihaja italijanski mojster senčnih lutk Fabrizio Montecchi s predstavo Moj dedek je bil češnjevo drevo. Skozi globoko povezanost dečka in njegovega nenavadnega dedka, ki zna prisluhniti dihu drevesa, se bo v sencah in barvah pred nami risala zgodba o življenju in smrti ene najbolj znanih italijanskih pisateljic Angele Nanetti, avtorice več kot tridesetih zgodb in romanov ter trikratne dobitnica Andersenove nagrade.